"Zakaj je sploh treba piti mleko?!" se je pred dnevi čudila moja najmlajša hči, "saj vse dobimo v jajcih." Priznam, da me je to nekoliko presenetilo, ker bi po mojem morala vedeti, saj sem o tem že veliko govorila.
Mleko imamo v ''genih'', saj sodimo med sesalce. Materino mleko je prva hrana in pijača, s katerima se srečamo v življenju. Toda arheologi so odkrili, da so ljudje uživali tudi druge vrste mleka, in sicer kravje mleko in mleko drobnice, že v kameni dobi. Poznale in čislale so ga tudi vse antične kulture in, ne nazadnje, naši predniki so se na poti iz severovzhodnih step preselili na slovenska tla tako, da so uživali mleko in meso krav cike, ki je naša avtohtona pasma. In vse te kulture so mleku, kislemu mleku, jogurtu, kefirju in drugim izdelkom priznavale zdravilno vlogo in ga priporočale otrokom in starejšim, tuberkuloznim bolnikom, pri boleznih srca, dvanajstnika in za okrepitev po boleznih. Znane so mnoge jedi: ječmenova kava z mlekom, polenta z mlekom, mleko in med, žganci in mleko, močnik z mlekom, krompir in mleko in še mnoge druge jedi, v katerih so mlečni proizvodi.
Vse sestavine mleka so uravnoteženo razporejene.
Skoraj ni diete, v katero ga ne bi mogli vključiti. Če je nekomu mleko prepovedano, samo ni nič krivo, marveč je v njegovem prebavnem traktu nekaj narobe. Zelo malo ljudi se rodi s prirojeno okvaro, da ne morejo prebavljati mleka.
Najbolje je uživati surovo polno mleko ob pogojih, da so bile krave ali drobnica zdrave, molža higienična in mleko takoj ohlajeno. Pri sodobni molži in hladilnici to zlahka dosežemo. Takoj po molži ima mleko inhibitorje ali zaviralce škodljivih procesov, ki imajo bakteriostatičen učinek (mikroorganizmi se ne razmnožujejo), baktericiden (uniči škodljive mikroorganizme) in bakteriolitičen (mikroorganizmi odmrejo). V praksi le redki lahko pijejo mleko ''izpod krave'', vsi drugi moramo poznati kmeta, zaupati njegovemu svežemu mleku ali poseči po varnem, predelanem mleku iz mlekarn.
Kaj mleko vsebuje
Mleko ima vse za življenje potrebne snovi v ugodni sestavi, a v različnih količinah in medsebojnem razmerju gleda na vrsto živali. Razlike med kravjim, kozjim in ovčjim mlekom niso velike. Mleko se razlikuje tudi glede na vrsto paše in vrsto krme in stanje živali. Vsako mleko vsebuje več kot 80 odstotkov vode ter beljakovine, ogljikove hidrate (mlečni sladkor laktoza in druge vrste sladkorjev), maščobe, vitamine in mineralne snovi.
V kravjem mleku je v povprečju do 3,5 odstotka beljakovin, v kozjem do 3,6 odstotka beljakovin, v ovčjem mleku do 5,8 odstotka. Beljakovin v mleku je več vrst (kazeini, albumini, globulini) in se nekoliko razlikujejo od vrste živali in od načina prireje. Mlečnih maščob je najmanj v kravjem mleku, okrog 3,7 odstotka, v kozjem mleku jih je okrog 4,1 in v ovčjem mleku okrog 7,9 odstotka. Laktoze ali mlečnega sladkorja je najmanj pri ovčjem mleku (4,5 %), potem v kozjem mleku (4,7 %) in največ v kravjem mleku, do 4,8 odstotka.
Mleko je pomemben vir mineralov (kar 20): kalcija, kalija, cinka, fosforja, natrija, klora in magnezija, železa, bakra, joda, molibdena, kobalta, kroma, fluora ... Vsi minerali so v taki obliki, da jih telo zlahka sprejme in izkoristi. Med vitamini so vsi, ki so topni v maščobah, in sicer A, E, D in K ter vitamini skupine B, razmeroma veliko je vitamina C, a je količina zelo odvisna od vrste paše. Mleko je tudi dober vir karotenoidov.
Posebej moramo poudariti, kako ni bojazni, da bi nam mlečna maščoba iz polnega mleka škodila. Nasičenih maščobnih kislin je sicer okrog 70 odstotkov, toda sestavljene so pretežno iz kratkih in srednjih verig, zato trebušni slinavki ni treba izdelovati encima lipaza in posledično pride v ožilje manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola.
V mleku so tudi nenasičene maščobne kisline; največ je enkrat nenasičene oleinske maščobne kisline (omega-9), podobno kot v oljčnem olju. Zraven so še druge večkrat nenasičene maščobne kisline, tudi esencialni maščobni kislini alfalinolenska omega-3 in linolna omega-6, ki sta sestavni del celičnih membran in predstopnja prostaglandinov z odločilno vlogo pri vnetnih in protivnetnih procesih.
Skladno razmerje aminokislin zagotavlja dobro delovanje telesa in pravilno rast otrokom in prispeva k zdravemu razvoju možganov. Mleko kot hranilo zapolni čustvene in telesne potrebe organizma. Mleko pomaga premagovati stres. To pripisujejo magneziju, ki ga je v mleku obilo in tudi zmanjšuje nevarnost srčno-žilnih obolenj, zlasti motenj ritma srca.
Širok pomen mleka še dopolnjujejo mlečni izdelki: maslo, jogurti, skuta, sirotka, siri ... Hranilna vrednost mleka združuje vse esencialne aminokisline in esencialni maščobni kislini, širok spekter vitaminov, 20 mineralov ter laktozo in zaščitne snovi. Vse te snovi se dobro absorbirajo v črevesju in visoko izkoristijo za rast in razvoj.
Kaj je mleko A2
V zadnjih letih se v alpskih državah, v Nemčiji, Italiji, Franciji, Švici in Avstriji, širi različica kravjega mleka A2 in mlečnih izdelkov iz njega, od napitkov in jogurtov do sladoleda. To so dosegli s selekcioniranjem krav in semenskih bikov, ki imajo ustrezen gen in omogočajo pridelavo mleka A2. Od konca januarja 2021 imamo to mleko tudi na Slovenskem, ko so ga začeli pridobivati na kmetiji Andreja Kastelica na obrobju Novega mesta. Menda so še danes edina kmetija na Slovenskem, ki ima certifikat o takem mleku.
Razlika je v betakazeinu. Pomnimo: v suhi snovi mleka je slaba tretjina beljakovin, med njimi je večina (kakih 80 %) kazeinov in od teh več kot polovica alfakazeinov. Samo okrog 35 odstotkov kazeinov je betakazeinov in 12,5 odstotkov je kazeina K. Torej je za mleko A2 odločilnih samo teh 35 odstotkov betakazeinov v dveh različicah. Betakazein v kravjem mleku je torej prisoten kot ena od dveh genetskih različic: A1 ali A2. Naj poudarimo, da je velika večina kravjega mleka na tržišču pravzaprav mešana in vsebuje različico kazeina A1 (ta močno prevladuje) in nekaj mleka, ki ima samo različico kazeina A2.
Betakazein A2 je strokovno priznan kot prvotni betakazein, ki je v mleku obstajal pred mutacijo v betakazein A1 v evropskih čredah pred nekaj tisoč leti. Zato je mleko A2 zgodovinsko gledano pravzaprav izvorno kravje mleko, pravijo mu tudi pramleko, in vsebuje samo različico nealergenega betakazeina A2.
V večtisočletni zgodovini načrtne vzreje krav molznic je namreč prišlo do naključne mutacije, ki je spremenila gen na 67. mestu dvojne vijačnice betakazeina, kjer je bil prolin zamenjan s histaminom, ki je alergen in pri občutljivih povzroča več vrst alergij, med njimi astmo, nerazpoloženje in psihične težave, kronično utrujenost in druge težave. Od takrat krave s to mutacijo prevladujejo med svetovno čredo večine pasem goveda in dajejo danes pretežno obliko kravjega mleka z oznako A1. To pa lahko pri ljudeh, ki so občutljivi na kazein, povzroča težave.
Mleka A2 je za zdaj zelo malo, zato le pijmo mleko, ki ima v svoji sestavi betakazein A1 in betakazein A2 skupaj, razen tisti, ki imajo alergijo na beljakovino kazein.
Prednosti mleka A2
Mleko A2 ima številne prednosti pred navadnim kravjim mlekom. Najprej poudarimo, da mleko A2 lahko uživamo vsi. Posebej primerno pa je za tiste, ki imajo alergijo na betakazein A1 oziroma na njegove škodljive razgradne produkte (BCM7). Mleko A2 menda znižuje vnetja, pozitivno vpliva na zdravje dojenčkov, saj spodbuja razvoj otroških možganov. Prav tako naj bi spodbujalo nastajanje antioksidanta glutationa in v starostni dobi preprečevalo razvoj Alzheimerjeve demence, Parkinsonove bolezni in blažilo osteoporozo. Ob uživanju mleka A2 je manj prebavnih težav, vetrov in bolečin v trebuhu. Mleko A2 menda znižuje nivo trigliceridov v krvi in znanstveniki domnevajo, da posledično zmanjšuje nevarnost srčnih bolezni in krepi imunski sistem.
