Če se vaš otrok vsak dan ure in ure posveča le videoigram, vas je morda že začelo skrbeti, da je od tega odvisen. Zasvojenost z igranjem videoiger res obstaja; danes je v mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (ICD) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) klasificirana kot bolezen. Nova revizija ICD bo sprejeta leta 2022.
Če ste zaskrbljeni zaradi otrokovega početja, vam lahko prav nova klasifikacija pomaga, da ugotovite, ali ima otrok težave in potrebuje strokovno pomoč. Z igranjem videoiger pa niso zasvojeni le otroci - lahko se pojavi pri ljudeh vseh starosti: otrocih, najstnikih in odraslih. Kriteriji za zasvojenost niso enostavno določeni na osnovi števila ur, ki jih človek vsak dan preživi za računalnikom, ampak z izgubo zanimanja za druge aktivnosti.
Za postavitev diagnoze se morajo pri takšni osebi najmanj dvanajst mesecev kazati naslednji trije simptomi: izguba nadzora nad igranjem; postavljanje igranja na prvo mesto, pred druge aktivnosti in zanimanja; nadaljevanje igranja kljub negativnim učinkom na delo, šolo, družinsko življenje, zdravje, higieno, odnose, finančno stanje in socialne stike.
Klasificirana zasvojenost se nanaša le na igranje videoiger na katerikoli napravi, ne zajema pa drugih digitalnih oblik vedenja, kot so pretirana uporaba spleta in pametnega telefona, spletno hazardiranje in nenehno sodelovanje na družbenih omrežjih. Največ ljudi, pri katerih je prepoznana klinična zasvojenost, igra videoigre najpogosteje na spletu.
Vsi te motnje ne priznavajo
Na milijone ljudi po vsem svetu igra videoigre, a jih le manjše število dosega kriterije WHO za zasvojenost. Tako kot pri drugih vrstah diagnosticirane odvisnosti je zasvojenost z igranjem videoiger ekstremno duševno zdravstveno stanje, ki po pričakovanjih prizadene samo od 0,003 do enega odstotka celotne populacije, aktivne v svetu videoiger.
Ta nizki odstotek pa kljub temu zajame veliko število ljudi. Denimo kar okrog 67 odstotkov Avstralcev igra videoigre. To pomeni, da bi lahko od 5000 do 16.700 Avstralcem potencialno diagnosticirali to odvisnost.
Kako zdravimo zasvojenost z videoigrami
Pomemben vpliv na klasifikacijo zasvojenosti ima začrtana pot zdravljenja, ki jo morajo voditi usposobljeni zdravstveni delavci. A tako kot klasifikacija te motnje je tudi zdravljenje, ki temelji na raziskavah, še v povojih. Anketa med avstralskimi in novozelandskimi psihiatri je pokazala, da le 16,3 odstotka vprašanih samozavestno opravlja svoje delo pri zdravljenju zasvojenosti z videoigrami.
Otrokova zasvojenost je stres za starše
Obvladovanje otrokove zasvojenosti
Medtem ko pri večini odvisnost od igranja videoiger nikoli ne bo diagnosticirana, lahko otrokova zasvojenost z igranjem videoiger pomeni velik stres za starše. Zaskrbljeni so, ker njihov otrok preživi preveč časa za računalnikom, ker se upira vsakič, ko mu rečejo, naj ga ugasne, in ker ta aktivnost vodi k nezdravemu in neuravnoteženemu načinu življenja.
