Svetovna statistika kaže, da ima vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let zvišan krvni tlak, kar predstavlja skoraj dve milijardi ljudi na svetu. V Sloveniji se po 50. letu starosti z zvišanimi vrednostmi krvnega tlaka sooča skoraj vsak drugi prebivalec, z naraščajočo starostjo se odstotek še poveča na kar 70 odstotkov. Zaradi odsotnosti simptomov je redno merjenje tlaka tisto, kar nam omogoča, da hipertenzijo pravočasno odkrijemo in preprečimo njene hude posledice ter še naprej živimo polno življenje. O visokem krvnem tlaku, njegovem preprečevanju in pomenu zdravljenja smo se pogovarjali z Majo Arzenšek, dr. med., specialistko družinske medicine v Zdravstvenem domu Maribor.
Če hipertenzije ne zdravimo, tvegamo razvoj srčno-žilnih bolezni. Katere so najpogostejše posledice zvišanega krvnega tlaka?
Zaradi povišanih vrednosti krvnega tlaka se sčasoma pojavijo posledice na žilah, kar pa seveda vpliva na vse druge organe, eden od najpomembnejših je srce, omeniti pa velja tudi ledvice. Ta dva organa sta najbolj v ospredju. Dolgoročno se ob nezdravljenem zvišanem krvnem tlaku pojavi srčno popuščanje, zaradi ateroskleroze, se pravi okvare žil, posledično lahko pride do srčne kapi in ostalih neželenih zapletov. Zvišan krvni tlak je tudi eden najpogostejših vzrokov za nastanek možganske kapi, ki lahko povzroči trajno invalidnost.
Katere skupine ljudi sodijo v kategorijo z največjim tveganjem?
Z naraščajočo starostjo se tveganje za pojav visokega krvnega tlaka povečuje, pomembni pa so seveda tudi dedni dejavniki in življenjski slog posameznika. Sem sodita način prehrane in telesna teža, veliko pa prispeva tudi genetska nagnjenost. Če so v družini že prisotni pojavi hipertenzije, je treba določene osebe še posebej skrbno spremljati in obravnavati. Redno merjenje krvnega tlaka je v teh primerih še bolj priporočljivo.
Zvišan krvni tlak ima dve milijardi ljudi in vsak drugi Slovenec po petdesetem letu starosti.
Kakšne so priporočene vrednosti krvnega tlaka in zakaj te s starostjo naraščajo?
Šolske vrednosti idealnega krvnega tlaka znašajo 120/80 mm Hg, toleriramo pa ga do 140/90 mm Hg, a do te vrednosti že govorimo o visokem normalnem krvnem tlaku. Ko tlak preseže to vrednost, pa že govorimo o arterijski hipertenziji. Zmotno je prepričanje, da bi se ta meja z leti avtomatično povečevala. Včasih so si ljudje domnevno normalne vrednosti računali tako, da so svoji starosti dodali 100 in so dobili mejo, ki naj bi bila zanje še sprejemljiva, vendar sedaj vemo, da to ne drži. Za vse ljudi, ne glede na njihovo starost, velja, da je priporočljiva vrednost krvnega tlaka 120/80 mm Hg, mejna pa 140/90. Torej velja tudi za 60-letnega človeka, ki ima krvni tlak 160/90, da je tlak previsok - tudi zanj velja enako kot za mlajše osebe. Meje krvnega tlaka s starostjo torej ne naraščajo, zaradi postopnega razvoja togosti žil, če se izrazim laično, pa z višanjem let pri posamezniku rastejo tudi vrednosti krvnega tlaka, kar je treba zdraviti.
V zadnjem času je odkritih vse več primerov zvišanih vrednosti krvnega tlaka tudi med mladimi. Zakaj menite, da je tako?
Na to vsekakor vpliva način življenja, pomanjkanje gibanja, nezdrava prehrana in naš trenutno verjetno najhujši sovražnik, negativni stres. Vedeti moramo, da se vsi ti negativni učinki seštevajo, vsota pa poleg številnih drugih težav prinese tudi zvišane vrednosti krvnega tlaka.
Samo sprememba življenjskega sloga v želji po znižanju krvnega tlaka pa običajno ni dovolj. Kaj vendarle lahko storimo sami in kdaj je treba po pomoč k osebnemu zdravniku?
V Sloveniji imamo zelo dobro urejene preventivne preglede, zraven pa sodijo tudi meritve krvnega tlaka. Ti pregledi se načeloma opravljajo prav v vsaki ambulanti, kjer je zaposlena tudi diplomirana medicinska sestra, saj je prav krvni tlak ena od prvih stvari, ki se preverja. Zelo pomembno pa je, da posameznik krvni tlak spremlja tudi v domačem okolju, saj zaradi tako imenovanega učinka bele halje vrednosti, izmerjene v ambulanti, niso vedno povsem realne. Doma si je tlak dobro izmeriti in spremljati še zlasti v primerih, ko opazimo kakšne glavobole ali splošno slabo počutje. V praksi pa opažam, da si mladi ljudje včasih, tako za hec, pomerijo krvni tlak pri starših ali starih starših, ki so navadno opremljeni z merilci, potem pa pridejo v ambulanto z že opravljeno meritvijo, ki jo v ambulanti seveda še preverimo. Kadar posameznik izmeri zelo visoke vrednosti, nad 180 mm Hg sistoličnega oziroma zgornjega krvnega tlaka in ima ob tem še glavobol ali se zelo slabo počuti, mora nemudoma po pomoč k osebnemu zdravniku. Če pa mu merilec pokaže vrednosti med 140 in 170 mmHg sistoličnega krvnega tlaka, je tudi priporočljivo, da se naroči na pregled pri svojem zdravniku, s katerim se bo dogovoril o nadaljnjih ukrepih, kot sta sprememba življenjskega sloga ali uvedba zdravil.
Sodobna zdravila omogočajo urejen krvni tlak ter brezskrbno in kakovostno življenje. Kakšne so najnovejše strokovne smernice pri predpisovanju zdravil?
Najnovejše smernice zdravniku omogočajo, da se odloči za enotirno ali dvotirno zdravljenje posameznika. To pomeni, da osebi predpiše le eno zdravilo, v drugem primeru pa kombinacijo zdravil, če je tlak bolj zvišan. V vsakem primeru pa te smernice določajo, da je treba znižati krvni tlak pod ciljne vrednosti (ki so v prvi fazi pod 140/90 mm Hg), in to čim prej. Seveda pa ob jemanju zdravil ne smemo pozabiti na vse nefarmakološke ukrepe, kjer bi izpostavila zdrav življenjski slog z veliko gibanja, zdravo in uravnoteženo prehrano s čim manj soli. S temi ukrepi lahko naredimo zelo veliko. Ljudje včasih naša navodila narobe razumejo. Ko dobijo tablete, mislijo, da je dovolj, če jih vzamejo, ker je to najlažje, ampak ob tem je nujno spremeniti tudi življenjski slog in zaživeti bolj zdravo.
Pomembno pa je tudi, da oseba s hipertenzijo dobro sodeluje z zdravnikom in da redno sledi predpisani terapiji. Zakaj zdravljenja z zdravili ne smemo prekiniti?
Zato, ker takoj, ko prenehamo jemati zdravila za zdravljenje arterijske hipertenzije, njihov učinek izgine in krvni tlak se spet dvigne, krog pa se znova zavrti. Zelo pomembno je, da posameznik zdravila jemlje redno, da je njegov krvni tlak konstantno urejen. Večino zdravil se lahko jemlje le enkrat na dan, delujejo 24 ur in tako je krvni tlak ves dan pod nadzorom in dobro urejen. Priporočljivo je, da se vsi, ki že jemljejo zdravila, enkrat na leto oglasijo v ambulanti pri osebnem zdravniku oziroma pri diplomirani medicinski sestri, ki bosta preverila tudi laboratorijski izvid, opravila meritve krvnega tlaka in drugo, kar predpisujejo smernice.
