Že pred 22 leti sta Mednarodna diabetična zveza (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasili svetovni dan sladkorne bolezni 14. november, kot odziv na vse večjo zaskrbljenost zaradi naraščajoče grožnje za zdravje, ki jo predstavlja sladkorna bolezen. Ta dan je kmalu postal največja kampanja osveščanja o sladkorni bolezni po vsem svetu, saj v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot eno milijardo ljudi.
Sladkorna bolezen je sicer skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov, in sicer tip 1 in tip 2, v nosečnosti ter druge tipe. Najpogostejša je bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo. Pri nas je bilo lani po oceni NIJZ 145.200 sladkornih bolnikov, kar je 3400 več kot leto prej in 6100 več kot leta 2020. Z zdravili se je lani zdravilo 123.454 sladkornih bolnikov, med njimi pa je bilo več moških kot žensk, so najnovejše podatke zbrali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Sladkorna bolezen so tudi okvare ledvic, vida, debelost in presnovni zapleti
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni so potekali številni dogodki, med drugimi tudi okrogla miza Zveze društev diabetikov Slovenije, kjer so izbrani zdravniki govorili o življenju ljudi s sladkorno boleznijo v Sloveniji, s kakšnimi izzivi se spopadajo, kako zanje skrbijo zdravstvene ekipe in kako jim ob tem pomaga medicinska znanost in tehnologija.
O tem, kako se zdravniki lotevajo obravnave in zdravljenja ter kako jim uspeva nadzorovati dejavnike tveganja za poslabšanje in pozne zaplete bolezni so govorili specialistka družinske medicine in predstojnico enote za družinsko medicino v ZD Celje Katarino Skubec Moćić, predsednikom Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton, pediater endokrinolog in predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike Ljubljana prof. dr. Tadejem Battelinom, prof. dr. Andrej Janež, endokrinolog in predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in specialist javnega zdravja in predstojnikom Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Rade Pribaković Brinovec.
Eno od osrednjih sporočil srečanja je bilo opozoriti javnost oziroma družbo, da sladkorna bolezen ne pomeni zgolj zdravljenja povišanih vrednosti sladkorja v krvi, to je le vrh ledene gore. "Sladkorna bolezen je veliko več. To razkrivajo tudi njeni pozni zapleti, ki so pretežno srčno-žilni, torej možganske in srčne kapi, okvare ledvic, oči in presnovni zapleti, torej prekomerna telesna teže, povišane vrednosti holesterola... V družinski medicini se tako trudimo, da vedno naslavljamo vse dejavnike tveganja, ki dodatno vplivajo na bolnika oziroma zaplete sladkorne bolezni. Na bolnika vedno gledamo kot celoto," je poudarila družinska zdravnica Kristina Skubec Moćić.
Danes so v medicini mogoče stvari, ki si jih še pred petimi leti nismo predstavljali
Opogumite se, vzemite stvari v svoje roke
Svojega soočenja s sladkorno boleznijo tipa 1 pred štiridesetimi leti se je spominjal Robert Gratton: "Bilo me je strah neznanega, kako bo z mojim študijem, ali bom vse to zmogel ali ne. Ob pomoči dobro dostopne oskrbe v Sloveniji, dobre edukacije, kakovostnih timov v referenčnih ambulantah in diabetoloških timih, ter s pomočjo sodobnih zdravil in medicinskih pripomočkov, je bilo lažje. Zato v Zvezi društev apeliramo: Ne čakajte, opogumite se, pojdite k zdravniku, da vam izmerijo sladkor v krvi. Vzemite stvari v svoje roke in potem vztrajajte, kajti pridejo seveda tudi težki trenutki. Sladkorna bolezen ne boli. Ko pa udari, udari hudo,” je strnil Gratton.
Tako prof. dr. Andrej Janež kot tudi prof. dr. Tadej Battelino sta opozorila na velik pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. "Izjemnega pomena je, da čim prej začnemo z zdravljenjem, da pregledamo ali so že prisotni kakšni zapleti. Saj če bolezen dolgo ni odkrita, so lahko že prisotne okvare na očeh in ledvicah. Pri sladkorni tipa 2 je večje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Povišana glukoza v krvi je le del zgodbe. Večina teh oseb ima še kakšen pridružen problem metabolizma, prekomerno težo, povišan krvni tlak. To so dejavniki tveganja za aterosklerozo," je pojasnil endokrinolog Janež.
V Sloveniji živi med 40 in 80 tisoč ljudi z neodkrito sladkorno boleznijo. Dr. Tadej Battelino je izpostavil vse večjo potrebo po odkrivanju bolezni s presejalnimi programi. "Presejanje za sladkorno bolezen pri odraslih je tudi največji projekt mednarodnega združenja za sladkorno bolezen IDF," je poudaril.
Vpliv medicinskega napredka
Katere novosti pričakujemo na področju sladkorne bolezni in kako stalni medicinski napredek vpliva na življenje ljudi s sladkorno boleznijo? "Danes so v medicini mogoče stvari, ki si jih še pet let nazaj nismo predstavljali," je bil iskren dr.Battelino. "Danes je mogoče zgodaj in z najboljšimi zdravili doseči veliko spremembo. Zgodil se je popoln premik, ki omogoča ljudem, da živijo noramlno življenje ob sodobnih zdravilih, senzorijih za neprekinjeno merjenje glukoze in še posebej ob mogoči digitalizaciji in umetni inteligenci."
