Želodec je pokazatelj razpoloženja in nam tudi jasno pove, kaj mu ni po volji

Življenje je lepo, če nam ne gre nič narobe. Po navadi pri tem pomislimo le na zunanje dejavnike, ki sodijo v kategoriji "imeti srečo" ali "iti po maslu", a na drobcene vsakodnevne zdravstvene težave ne pomislimo. Dokler nas same ne opomnijo. Tedaj "iti po maslu" dobi čisto praktičen pomen, ki ga lahko zajamemo z žlico in drugim priborom. Ker je preprečevati bolje kot zdraviti, je dobro vedeti, katera hrana okrepi delovanje želodca. To velja za vse ljudi, tudi če nimajo nikakršnih težav z želodcem in prebavo.

Želodcu skupaj s črevesjem v šali pravimo - drugi možgani. Trditev ni neupravičena, ker sta želodec in črevesje s 100 milijoni živčnih celic prek hrbtenjače neposredno povezana z možgani. Ti mimo naše volje urejajo prebavo prek mehanskega delovanja mišičja ter kemičnega, kislinsko-bazičnega in encimskega delovanja v želodcu in črevesju, nadzorujejo sproščanje prebavnih sokov in hormonov in tudi absorpcijo.

Možgani so izvir čustev in čustva vplivajo tudi na odzive želodca in črevesja. Po večini se tega niti ne zavemo, razen ob močnem in nenadnem strahu ali stresu, ko nas "stisne v želodcu". Ni skrivnost, da veliko ljudi poišče zdravniško pomoč zaradi težav z želodcem, a jim zdravnik ne odkrije ničesar, ne vnetja ne želodčnih razjed. Težave so posledica dolgotrajnega stresa, hitrega ritma vsakdana s številnimi obveznostmi, neurejena prehrana, pretirano uživanje alkohola, kajenje in podobno, kar vodi v - razdražljiv želodec.

Prva pomoč, ko nas opominja želodec

Želodec je pokazatelj razpoloženja in nam tudi jasno pove, kaj mu ni po volji. Tu nimam v mislih samo hrane, ki jo zaužijemo, marveč širše, tudi v odnosu do bivalnih navad in življenjskih razvad. Pa vendar je pametno, da vemo, katera živila in jedi so blagohotne do našega želodca in mu pomagajo.

Krompir je eno prvih takih živil. Je lahko prebavljiv in je zato priporočljiv v vseh dietah za bolnike. Pripravimo ga lahko kot redko krompirjevo juho s kumino, ga dodamo kot sestavino siceršnje juhe, pripravimo z maslom kot pire in podobno. Krompir deluje tudi kot antacid; to je snov, ki nevtralizira pretirano želodčno kislino. Blaži razjede na sluznici, čire in kolike.

Sveže zelje. Če uživamo surovo zelje, to ustvari v želodcu sluzasto prevleko z varovalnimi sestavinami. Zato preprečuje in celo zdravi razjede v želodcu, dvanajstniku, pa tudi vnetje želodčne sluznice, zgago in razjede v debelem črevesju.

Grenčine v zelenjavi in zeliščih vzbujajo tek in pospešujejo prebavo, odpravljajo krče, napihnjenost, pomagajo pri ahiliji ali splošnem pomanjkanju prebavnih sokov, ko v želodčnem soku ni dovolj kisline in fermentov, ter pri lenosti želodca. Zato obvezno sodijo k mastnim jedem. Sem sodijo regrati, radiči vseh vrst, pa tudi grenka zelišča, med njimi pelin.

Grenčice iz zelišč. Med ljudmi so dobro znane tudi grenčice, narejene brez sladkorja, le iz mešanice zelišč, namočenih v žganju. Poleg pelina ljudje najpogosteje pripravljajo grenčice iz tavžentrože, rmana in brinovih jagod. Poleg teh so za pripravo teh digestivov primerni še komarček, majaron, šetraj in meta.

Čebula je močno razkužilo in pomaga preprečevati želodčne infekcije in črevesne bolezni. V ta namen naredimo mešanico iz čebule, soka naribanega hrena ali z olupkom vred naribane črne redkve. Temu dodamo dve žlici meda in zmešamo, počakamo nekaj ur in uživamo trikrat na dan po eno žličko.

Česen izboljšuje prebavo, saj krepi dejavnost prebavnih sokov; hkrati pospeši prehod hrane po črevesju.

Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice, čire na želodcu.

Korenček lajša vetrove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži hemoroide. Za odpravljanje strupov priporočajo dvodnevni post s korenčkovim sokom.

Beli riž. Če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano, zato sicer bolj zdrav, a težje prebavljiv rjavi riž tokrat odpade. Beli riž tudi blaži diarejo.

Jogurt. Koristita tako navadni kot probiotični. Vsebujeta za črevesje koristne bakterije, ki so dobre za prebavo, imunski sistem, možgane in splošno počutje. Jogurt zmanjšuje zatekanje in napihnjenost.

Jabolko ima jabolčno in vinsko kislino, ki zmanjšujeta učinek premočne solne kisline iz želodca in pomagata pri ulkusu. Jabolko pred ali med obroki uravnava kislinsko-bazično razmerje. Sladka jabolka zmanjšujejo zakisanost krvi, kisla pa popravljajo pokvarjen želodec. Pomagata tudi paradižnik in jabolčni kis z medom.

Banane so zelo lahko prebavljive in pomirjajo želodec. Pektin v njih pospešuje prebavo.

Papaja ima encima papain in chymopapain, ki pomagata razgraditi beljakovine, zato pospešujeta prebavo, umirjata želodec in lajšata zaprtje.

Čaji ali poparki iz rmana in komarčka, nageljnovih žbic, cimeta in ingverja pomagajo tudi pri prebavi po težkem obroku.

Ingver krepi želodec, črevesje in izločanje encimov; je zdravilo zoper slabost in bruhanje nosečnic in med potovanji. Ni pa primeren za bolnike z gastritisom ali čirom.

Kardamom poživlja želodec in črevesje. Vroč poparek blaži napihnjenost, kolike, vetrove, slabost in bruhanje ter uravnava pretirano želodčno kislino.