Zvezdana Bercko
Prva ženska na položaju, ki bi ga lahko primerjali s premierskim, je bila sicer Jevgenija Boš, ki je leta 1918 dva meseca vodila ljudski sekretariat, izvršni organ v samorazglašeni Ukrajinski sovjetski republiki, ki je obstajala le kratek čas.
Prva predsednica države je bila Khertek Anchimaa-Toka, ki je med letoma 1940 in 1944 vodila takrat samostojno republiko Tanu Tuva, sicer mednarodno nepriznani sovjetski satelit v osrednji Aziji.
Sükhbaataryn Yanjmaa pa je bila leta 1953 v Mongoliji slabo leto predsedujoča kolektivnemu predsedstvu.
Po Sirimavo Bandaranaike (1916-2000), ki je vlado Cejlona in kasneje Šrilanke vodila tri mandate v različnih časovnih obdobjih, je druga premierka v zgodovini postala Indira Gandi (1917-1984, hčerka Džavaharlala Nehruja, prvega premierja neodvisne Indije), ki je leta 1966 prevzela vodenje vlade te ogromne države. Premierka je bila do leta 1977 ter znova od leta 1980 do atentata nanjo štiri leta zatem, v katerem je izgubila življenje. Premierko je leta 1969 dobil tudi Izrael, vodenje vlade je prevzela Golda Meir (1898-1978).
Med mitom in resničnostjo
1. Sirimavo Bandaranaike je vlado Cejlona in kasneje Šrilanke vodila tri mandate. Njena hči Čandrika Kumaratunga pa je bila med letoma 1994 in 2005 predsednica države.
2. Slovensko vlado je med marcem 2013 in septembrom 2014 vodila Alenka Bratušek, predsednice še nismo imeli.
3. Premierko je imela tudi nekdanja Jugoslavija. Milka Planinc je zvezni izvršni svet (vlado) SFRJ vodila od maja 1982 do maja 1986. Bila je prva premierka katere od socialističnih držav.
4. Nekaterih najmočnejših držav sveta - na primer Rusije, Kitajske, ZDA in Japonske - še nikoli niso vodile ženske.
5. Prva država, ki je ženskam omogočila volilno pravico, je bila Nova Zelandija leta 1893, zadnja pa Savdska Arabija šele leta 2015.
Ženska ministrska predsednica?!
A bolj kot omenjene je leta 1979 po vsem svetu odmevala izvolitev Margaret Thatcher (1925-2013) za predsednico vlade Velike Britanije. Res ni bila prva premierka v zgodovini, bila pa je - če ne upoštevamo monarhinj, ki jim je položaj zagotovljen z rojstvom - prva voditeljica ene od svetovnih velesil, prva ženska v resnično visoki politiki, ki je bila dotlej ekskluzivno moški svet. "O, moj bog, ženska ministrska predsednica?!" je odmevalo.
Odločna Margaret Thatcher, ki se je je kmalu prijel vzdevek železna lady, se za pripombe ni zmenila. "Ta dežela nikoli doslej ni imela premierja, ki bi vedel, kar vemo ženske. In to, kar vemo ženske, je zelo drugačno od tega, kar vedo moški," je izjavila kmalu po izvolitvi. Sicer nikoli ni natančno pojasnila, kaj je s tem mislila, in tudi politika njene vlade, ki jo je vodila kar enajst let in pol, ženskam ni bila posebno prijazna. A ne glede na to je za vse večne čase spremenila pojmovanja o tem, do kod lahko ženske sežejo.
Angela Merkel vlada že 15 let
Političarke povečujejo vpliv
Ameriška revija Forbes že od leta 2004 sestavlja seznam najvplivnejših žensk na svetu. Kot poglavitna kriterija upoštevajo vidnost in ekonomski vpliv posameznice. V zadnjih 14 izborih, od leta 2006 do 2019, je, z izjemo samo enega leta, na vrhu ista oseba - zdaj 66-letna nemška kanclerka Angela Merkel.
Na seznamu za leto 2019 so političarke zasedle kar prva štiri mesta, to v prejšnjih letih ni bilo običajno. Na drugo mesto so pri Forbesu uvrstili direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), 64-letno Francozinjo Christine Lagarde, ki ima pregled nad financami 189 držav članic. Tretja je 80-letna Nancy Pelosi, predsednica spodnjega doma ameriškega kongresa, glavna nasprotnica predsednika Trumpa, četrta pa 61-letna Ursula von der Leyen, prva ženska na čelu Evropske komisije.
Islandija prva s predsednico države
Na prvo demokratično izvoljeno predsednico države je moral svet čakati še dve desetletji dlje kot na premierko. Res se je že Isabel Peron leta 1974 ponašala s titulo predsednice Argentine, a položaj je dobila kot dotedanja podpredsednica po smrti predsednika Juana Perona, ki mu je bila tretja žena. Prva izvoljena predsednica države pa je bila leta 1980 Vigdis Finnbogadottir na Islandiji. Državo je vodila tri mandate, do leta 1996. To je tudi doslej najdaljši mandat kake voditeljice države v zgodovini, ki bi ga sicer lahko prihodnje leto presegla Angela Merkel.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
