Ženske v islamu: V egiptovskem zakoniku piše, da mož ne bo kaznovan, če je žensko pretepel z dobrim namenom

Islam označuje 1400-letna zgodovina in je vera več kot 1,6 milijarde ali 23,2 odstotka svetovnega prebivalstva (po štetju leta 2010). Je najhitreje rastoča religija, ki bo čez petdeset let imela največ vernikov. Za primerjavo: leta 2010 je bilo na svetu 2,17 milijarde kristjanov, pripadnikov druge najhitreje rastoče vere, od tega 1,2 milijarde katoličanov, katerih število se zmanjšuje v prid protestantom.

Ženske in začetki islama

Ženske v predislamski Arabiji so bile brez pravic. Ne le to, obravnavali so jih kot lastnino, velikokrat kot sužnje, rojstvo hčere je veljalo za nesrečo, zato so mnoge dojenčice že kmalu po rojstvu žive zakopali.
Reforme, ki so prišle s pojavom islama, so položaj žensk izboljšale. Koran (sveta knjiga islama) je prepovedal detomore, ženske so dobile pravico do razveljavitve zakonske zveze, pravico do dote in pravico do dedovanja.
V Evropi so te pravice ženske dobile stoletja pozneje. Tako so ženske v Angliji, denimo, dobile pravico do dedovanja in lastništva šele ob koncu 19. stoletja. Njihova posest je pripadala možu. Islam je priznal ženskam tudi pravico do izobraževanja. Za primerjavo: ženske v Veliki Britaniji celo do leta 1920 niso mogle diplomirati. Od okoli leta 1870 so lahko obiskovale predavanja in opravljale izpite, niso pa mogle dobiti naslova diplomiranke, tudi če so opravile vse izpite.
Žal se praksa v mnogih islamskih državah razlikuje od pravic na papirju, tako je bila na primer v Egiptu leta 1996 kar polovica žensk nepismenih, na podeželju celo 63 odstotkov. Ne le v Egiptu, tudi v drugih islamskih državah je vloga ženske še vedno tradicionalno omejena na gospodinjstvo oziroma na skrb za družino. Ob tem se spomnim reklame iz slovenskih časnikov pred drugo svetovno vojno: "Žena, tvoja roka je za otroka." Kar kaže na to, kakšna je bila vloga ženske v naši družbi in kako zelo se je spremenila.

Ženske zatirana skupnost znotraj islama?

Že dalj časa se zahodni raziskovalci ukvarjajo z družbeno in s splošno vlogo pripadnic islama. Večina pripadnikov zahodne družbe je mnenja, da so ženske v islamu zatirane in da nimajo niti približno enakih pravic kot moški. Mnogi so tudi mnenja, da takšen položaj žensk v družbi ni sprejemljiv.
Stereotip običajno prikazuje muslimansko žensko kot tiho, podredljivo in podrejeno, ponižno, postavljeno v ozadje ob moškem, po možnosti še zakrito od glave do pet. Zatorej ni presenečenje, da so ženske v islamski skupnosti z evropske perspektive zatirane kot vernice in kot ženske. Stanje se sicer spreminja od dežele do dežele, od družbe do družbe.
Leta 2013 je fundacija Thomson Reuters v 22 arabskih državah naredila anketo o vprašanju ženskih pravic (nasilje nad ženskami, položaj ženske v družini, vključenost ženske v politiko in ekonomijo). Anketa je pokazala, da je najslabši položaj žensk v Egiptu. Kar je zanimivo, saj je bil Egipt skozi zgodovino središče gibanja za osvoboditev žensk. Tako je ženski svet v tej državi pogumno stopil na družbeno sceno že ob koncu 19. stoletja, še zlasti pa v začetku 20. stoletja. Spomnimo se samo Hude Šaravi, ki je 1923. ustanovila žensko gibanje, ki je kmalu postalo vsearabsko gibanje. Zlasti znana je po dejanju, ki ga je uprizorila istega leta, ko si je pred množico na železniški postaji v Kairu odstranila obvezno tančico in tako povzročila velik nemir, ne le med mnogimi ženskami, ki so jo posnemale, ampak seveda tudi med moškimi, ki so v njenem dejanju videli upor proti tradicionalni patriarhalni družbi. Prav neverjetno je, da kljub temu še vedno v enem od členov egiptovskega zakonika piše, da mož ne bo kaznovan, če je žensko pretepel z dobrim namenom. In kaj so dobri nameni?

Vahabizem in salafizem

Vloga žensk se je skozi zgodovino precej spreminjala. Od upoštevanih in enakopravnih partneric moškemu v starem Egiptu do podrejenosti žensk moškim v stari Grčiji in rimski državi. S pojavom islama se je nato položaj žensk nedvomno izboljšal. Pravice žensk so se precej poslabšale v času osmanske države (na Bližnjem vzhodu od leta 1517), ko se je ženskam prepovedalo sodelovanje v javnem življenju in se jih je omejilo na dom. Bile so zakrite in na robu družbe.
S francosko invazijo v Egipt ob koncu 18. stoletja so Francozi s seboj prinesli tudi evropski način življenja. Posledice so bile vidne že kmalu v feminističnem gibanju egiptovskih žensk. Postopoma so se ženske rešile rute, hkrati pa so pridobile tudi različne politične pravice (v Egiptu leta 1956 pravico, da volijo in da so izvoljene).
Zaradi vse večjega vpletanja Zahoda od druge polovice 19. stoletja v vsakdanje življenje (kolonialna politika) se je med muslimani povečala religioznost, začel pa se je tudi vzpon radikalnih islamskih skupin (vahabizem, salafizem).
Vahabizem, ki je najbolj razširjen v Savdski Arabiji, zahteva, da so ženske zakrite od glave do pet, da je še celo reža na obrazu pogosto zakrita z mrežo. S tem je bila povezana prepoved vožnje, žensko lahko prav tako zaradi nezvestobe kamenjajo do smrti. Kazni so zelo stroge tudi za homoseksualnost ...

Povezava žensk in arabske pomladi

Med arabsko pomladjo so ženske v Egiptu začele boj proti spolnemu nasilju in zatiranju svojih političnih pravic, v Savdski Arabiji pa se je začel boj žensk za pravico do vožnje. Spomnimo se, da so v Savdski Arabiji šele leta 1959 odprli prve šole za ženske, leta 1970 prvo univerzo, 1990. se jim je prepovedala vožnja, leta 2001 so dobile osebne izkaznice, 2005. so prepovedali prisilne poroke, 2007. pa so se ženske lahko zaposlile v trgovinah, kjer strežejo le ženskam. Leta 2009 so dobile prvo ministrico v vladi, 2012. so nastopile prve ženske tekmovalke na olimpijskih igrah, od leta 2015 pa lahko ženske kandidirajo in glasujejo na lokalnih volitvah. Leta 2017 je kraljevi dekret omejil obseg moškega skrbništva nad ženskami, od leta 2018 ženske lahko vozijo, dovoljen jim je tudi vstop na športne stadione.
Ugotovimo lahko, da v nekaterih islamskih okoljih moški nadzirajo vsak segment življenja žensk, kar že kliče po razmisleku: ali ni v islamskem svetu namesto arabske pomladi bolj potrebna družbena revolucija?

Ženske v Koranu

Kaj pa pravijo o položaju žensk trije osnovni temelji v islamu: Koran, hadisi (poročila o izrekih in dejanjih preroka) in šeriatsko pravo (pravila in način življenja, ki jih je vernikom predpisal Alah in služijo kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti)? Avtorji teh so seveda izključno moški.
Kot ugotavlja Simona Rajšp v delu Ženske v islamu, vsi trije viri islamske tradicije predstavljajo in utemeljujejo družbeno neenakost, zato da lahko (moški) ohranjajo patriarhalno družbo.

Zastiranje žensk

Različne oblike zakrivanja žensk se skozi zgodovino pojavljajo tudi v drugih religijah. Praksa zakrivanja je obstajala in obstaja še danes tudi v krščanski in judovski tradiciji.
Zastiranje žensk je posplošen pojem, ki opisuje ohlapna, široka oblačila in naglavne rute. Islamski stil oblačenja običajno povezujemo s čadorjem, z burko, hidžabom ali nikabom, v resnici pa obstaja še veliko več različnih kosov oblačil, ki imajo različne pomene. Koran nikjer ne predpisuje zakrivanja obraza, temveč ostaja pri splošnih navodilih glede oblačenja in vedenja.
"In reci vernicam, naj povesijo pogled in zakrijejo sram, naj ne razkazujejo okrasja, razen tistega, ki je na očeh, naj oprsje zagrnejo s šalom in naj ne razkazujejo okrasja nikomur, razen svojim soprogom, ali svojim očetom, ali očetom soprogov, ali svojim sinovom, ali sinovom svojih soprogov, ali svojim bratom, ali sinovom svojih bratov, ali sinovom svojih sestra, ali svojim ženskam ali sužnjam, ki jih posedujejo njihove desnice, služabnikom, ki nimajo več moških potreb, ali otrokom, ki ne vedo nič o ženski goloti. Ne topotajo naj z nogami, da bi pritegnile pozornost na okrasje, ki ga prikrivajo. Pokorite se Bogu, vsi skupaj, o, verniki! Morda se vam bo dobro godilo." (Koran 24:30-31)
Zagovorniki hidžaba se sklicujejo prav na navedeno suro. Pod okrasje se po besedah Enesa Karića, profesorja na Teološki fakulteti v Sarajevu in prevajalca Korana, razume obleka, ličila, ogrlice … Mnogi si to razlagajo kot obraz, roke do zapestja, stopala. Fundamentalisti si razlagajo, da so to oči, zato so prepričani, da Koran zapoveduje, da se morajo ženske v celoti zakriti z izjemo oči (nikab). Tako kot v Koranu tudi v hadisih naletimo na nejasnosti. Tudi tukaj ni točno določeno, katere dele telesa zajema zakrivanje.

V razmislek

Ob koncu velja še razmislek nekaterih islamskih aktivistk za pravice žensk, ki so mnenja, da se je na Zahodu primarna vloga ženske razgradila. Prepričane so, da ženska ni za to, da bo opravljala enaka dela kot moški, in da obstaja naravna delitev med nalogami moškega in ženske. Ženska je v prvi vrsti mati in ni pomembnejše službe v življenju kot vzgajati lastnega otroka in iz njega narediti dobrega človeka, ne pa, da ženske na Zahodu dajejo prednost karieri, vzgajanje lastnega otroka pa prepuščajo varuškam in institucijam.
Pa hkrati še v razmislek tako islamski družbi kot družbi na Zahodu. Na Zahodu se zakrivanje žensk v islamskem svetu večinoma razume kot odraz tiranije nad ženskami in kot neskladje z vrednotami Zahoda. Odnos zahodnjakov, mnenje, da moški pripadniki verske skupnosti zatirajo muslimanke, se kaže med drugim tudi v tem, da je Francija leta 2010 prepovedala nošenje burke v javnosti razen v določenih okoliščinah. To naj bi se bilo zgodilo, ker so bili Francozi mnenja, da so muslimanke prisiljene v to, da nosijo pokrivala. Ob tem bi se morali na Zahodu zavedati, da je islamska družba zelo tradicionalna, religiozna in patriarhalna, kar že v osnovi otežuje integracijo v evropsko okolje. Tako bi se morala EU veliko bolj resno ukvarjati z resnično integracijo različnih kultur, potem ko so evropske države na široko odprle vrata v glavnem islamskim migrantom.