Že stari Grki so domnevali, da mora nekaj biti "tam spodaj". Nekakšna celina, ki bi predstavljala protiutež kontinentom na severni polobli. Poimenovali so jo Terra Australis Incognita, neznana južna celina. Neznana je bila seveda le Evropejcem, v resnici je bila celina naseljena že desettisoče let. Njeni staroselci, aborigini, so ustvarili najstarejšo neprekinjeno kulturo na Zemlji.
Evropejci pa so stoletja iskali to neznano južno celino. Prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije, je bil Portugalec Godinho de Eredia. Že leta 1601 je plul ob severnem robu kontinenta, vendar se mu puste obale med otoškimi labirinti niso zdele obljubljeni iskani kontinent. Štiri leta kasneje je do polotoka York prijadral Luis Vaes de Torres, ki tudi ni slutil, da so te obale del iskane celine. Kasneje je Nizozemec Dirk Hartog prispel do zahodnih obal Avstralije in deželo poimenoval Nova Holandija. Abel Janssen Tasman je prispel do najjužnejšega dela Avstralije, za katerega se je kasneje izkazalo, da je otok in se po njem imenuje Tasmanija.
Nekaj mora biti "tam spodaj"
Postala je bela celina
Prva evropska kolonija v Avstraliji je nastala že leta 1788. Sestavljalo jo je 730 kaznjencev, nekatere so spremljale žene in otroci, ter kakih 200 vojakov pod poveljstvom kapitana Arthurja. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kamor bi preselila kaznjence iz prenapolnjenih zaporov. Izbrali so Avstralijo. Kazenska ekspedicija je tja prispela po osemmesečnem potovanju; 26. januarja 1788 so se zasidrali v velikem zalivu, kakih enajst kilometrov severno od kraja, kjer se je 18 let prej izkrcal Cook, in mu dali ime Sydney.
Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora so živeli vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele. Anglija je kaznjence v Avstralijo pošiljala še vse do leta 1868, na oddaljeni kontinent so jih poslali skupaj okoli 160 tisoč.
Med mitom in resničnostjo
Avstralski aborigini veljajo za pripadnike najstarejše neprekinjene kulture na Zemlji.
Med dobrimi 26 milijoni prebivalcev današnje Avstralije je aboriginov le dva odstotka.
Avstralija je po površini šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zavzema kakšno celino.
Je najbolj ravna celina na planetu; najvišja točka je 2228 metrov visoki Mount Kosciusko v Novem Južnem Walesu.
Po sporu med gospodarsko najmočnejšima krajema Melbourne in Sydney je od leta 1927 glavno mesto Avstralije Canberra, namensko zgrajena nova prestolnica.
Aborigini se še spominjajo
Ob letošnji 250. obletnici prihoda belcev v Avstralijo je premier Scott Morrison ta dogodek označil za združevanje zgodovin. "Dan, ko je prišlo do prvega stika med Cookom in tamkajšnjimi staroselci, je za zmeraj zaznamoval smer naše države. To je čas, ko smo se podali na skupno potovanje, ki se udejanja na način, kot ga živimo danes," je dejal Morrison.
Državljani šele od leta 1967
Kdaj so prvi ljudje naselili Avstralijo, ni natančno znano. Do pred kratkim so strokovnjaki menili, da se je to zgodilo pred 47 tisoč do 60 tisoč leti. Zadnja izkopavanja v regiji Kakadu v bližini Darwina pa so odkrila nove dokaze, da so aborigini na tem območju prisotni že vsaj 65 tisoč let. Med drugim so našli do zdaj najstarejše kamnite sekire in barve za poslikavo jam pa tudi najstarejše naprave za mletje semen v Avstraliji ter kamnite osti, ki so jih domnevno uporabljali na puščicah. Poleg časovne dimenzije so izkopanine pomembne tudi zato, ker razkrivajo dejavnosti ljudi v tistem času in njihov življenjski slog. Kasneje so razvili dobro premišljeni napravi, ki sta jim pomagali pri lovu: bumerang in woomero, posebno lučalo kopja.
Ko so na avstralski obali pristali prvi Evropejci, je na celini živelo približno 750.000 domačinov, ki so govorili več sto različnih narečij. Živeli so v popolnem sožitju z naravo in vsemi živimi bitji, prepričani, da zemlja ne more biti last kogarkoli. Narava, ki jim je dajala vodo in hrano, je bila po njihovem mnenju dediščina, ki so jo predniki zapustili vsem.
Ob ustanovitvi avstralske zveze v okviru Britanske skupnosti narodov leta 1901 aborigini v ustavi niso bili vključeni v popis prebivalstva, veljali so dejansko za živino. Šele leta 1967 so po referendumu dobili državljanske pravice in volilno pravico.