Zgodovina Avstralije je črna in krvava

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
10.05.2020 04:25

Pred 250 leti je kapitan Cook kot prvi belec stopil na tla Terre Australis, za Evropejce neznane južne celine. To je bil začetek zatona aboriginov, pripadnikov najstarejše neprekinjene kulture na zemlji, ki so danes le skromna manjšina v beli Avstraliji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Aboriginska plat 250 let skupne zgodovine je bila večinoma prezrta.
Reuters

Že stari Grki so domnevali, da mora nekaj biti "tam spodaj". Nekakšna celina, ki bi predstavljala protiutež kontinentom na severni polobli. Poimenovali so jo Terra Australis Incognita, neznana južna celina. Neznana je bila seveda le Evropejcem, v resnici je bila celina naseljena že desettisoče let. Njeni staroselci, aborigini, so ustvarili najstarejšo neprekinjeno kulturo na Zemlji.
Evropejci pa so stoletja iskali to neznano južno celino. Prvi Evropejec, ki je ugledal obale Avstralije, je bil Portugalec Godinho de Eredia. Že leta 1601 je plul ob severnem robu kontinenta, vendar se mu puste obale med otoškimi labirinti niso zdele obljubljeni iskani kontinent. ​Štiri leta kasneje je do polotoka York prijadral Luis Vaes de Torres, ki tudi ni slutil, da so te obale del iskane celine. Kasneje je Nizozemec Dirk Hartog prispel do zahodnih obal Avstralije in deželo poimenoval Nova Holandija. ​Abel Janssen Tasman je prispel do najjužnejšega dela Avstralije, za katerega se je kasneje izkazalo, da je otok in se po njem imenuje Tasmanija.

Replika Cookove ladje Endeavour v zalivu Botany, ki je danes del Sydneyja.
Reuters

Postala je bela celina

Prva evropska kolonija v Avstraliji je nastala že leta 1788. Sestavljalo jo je 730 kaznjencev, nekatere so spremljale žene in otroci, ter kakih 200 vojakov pod poveljstvom kapitana Arthurja. Ko je Britanija izgubila ameriške kolonije, je morala najti drug kraj, kamor bi preselila kaznjence iz prenapolnjenih zaporov. Izbrali so Avstralijo. Kazenska ekspedicija je tja prispela po osemmesečnem potovanju; 26. januarja 1788 so se zasidrali v velikem zalivu, kakih enajst kilometrov severno od kraja, kjer se je 18 let prej izkrcal Cook, in mu dali ime Sydney.
Prvi naseljenci so morali na začetku premagovati hude težave. Letina je bila slaba, domače živali so izginjale v goščavju, in priseljenci, ki so vedeli o poljedelstvu le malo ali skoraj nič, so večkrat stradali, saj so morali čakati na naslednjo ladjo več kot dve leti. Na razmeroma majhnem prostoru ob obali ob vznožju mogočnih Modrih gora so živeli vse do leta 1813, ko so trije podjetni raziskovalci odkrili pot čez gore ter prišli do prostranih ravnin, ki so vodile v notranjost dežele. Anglija je kaznjence v Avstralijo pošiljala še vse do leta 1868, na oddaljeni kontinent so jih poslali skupaj okoli 160 tisoč.

Aborigini se še spominjajo

Ob letošnji 250. obletnici prihoda belcev v Avstralijo je premier Scott Morrison ta dogodek označil za združevanje zgodovin. "Dan, ko je prišlo do prvega stika med Cookom in tamkajšnjimi staroselci, je za zmeraj zaznamoval smer naše države. To je čas, ko smo se podali na skupno potovanje, ki se udejanja na način, kot ga živimo danes," je dejal Morrison.

"Moji predniki so videli, da so tujci, ki so bili videti zelo drugače..."
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta