Maribor je v sezoni 1966/1967 v jugoslovanski drugi zvezni ligi zahod premočno osvojil prvo mesto, v 34 tekmah je osvojil 56 točk, dvanajst več od drugouvrščenega Osijeka, in se uvrstil v jugoslovansko prvo zvezno ligo, v kateri je nato igral pet sezon. V vsaki se je po dvakrat, skupno torej desetkrat, pomeril tudi z Olimpijo, večnim in največjim tekmecem v slovenskem nogometu.
Sezona 1967/1968
Prva prvenstvena tekma za točke med vijoličastimi in zmaji je bila 26. novembra 1967. V Ljudskem vrtu sta se tekmeca pred kar 13.000 gledalci razšla z rezultatom 0:0. Tekma je bila športna, sodnik Mladenović iz Beograda je dosodil le 36 prekrškov, vsaki ekipi po 18.
Najbliže zadetku je bil Tomislav Prosen, ki je že v tretji minuti zadel vratnico vratarja ljubljanskega kluba, priložnosti za zadetek pa so imeli tudi njegovi soigralci Milan Arnejčič, Boris Binkovski in Mladen Kranjc, a so bili pred vratarjem Borutom Škuljem premalo odločni in natančni, nekajkrat pa je dobro posredoval tudi Škulj.
Drugo tekmo v sezoni sta Maribor in Olimpija pred 8000 gledalci odigrala 19. junija 1968 na stadionu za Bežigradom in si spet razdelila točki; rezultat je bil 2:2 (1:1). Gola za Olimpijo sta dala Živan Spasojević in Milorad Lazović, za Maribor Mladen Kranjc in Milan Arnejčič.
Mariborčani so v prvih 30 minutah povsem nadigrali Ljubljančane, izvedli so nekaj sijajnih akcij, po katerih so jim zaploskali tudi ljubljanski navijači. Dvakrat so tudi vodili, toda v 79. minuti so Ljubljančani drugič izenačili in rešili točko. Sodnik Strmečki iz Zagreba je bil naklonjen gostiteljem, saj jim je večkrat spregledal kakšen prekršek, predvsem nad Tomislavom Prosenom, ki je bil vso tekmo na udaru branilcev ljubljanskega kluba.
Sezona 1968/1969
Vijoličasti in zmaji so se v tej sezoni prvič spoprijeli 25. avgusta v Ljudskem vrtu, rezultat je bil 2:2 (1:1); gola pred 8000 gledalci je za Maribor dal Zdenko Kobeščak, za Olimpijo sta jih dala Branko Oblak in Živan Spasojević.
Mariborčani in Ljubljančani so z igro razočarali številne gledalce, ki so se zbrali na stadionu kljub temu, da je deževalo, zaradi česar je bila igra počasna s številnimi nekoristnimi akcijami, slabim preigravanjem in tudi nervozna. V prvem polčasu so več od igre imeli vijoličasti, si priigrali tudi več priložnosti za zadetek, eno od njih izkoristil Zdenko Kobeščak, pred koncem polčasa je izenačil Branko Oblak. V drugem polčasu igra ni bila nič boljša in gledalci so nogometašem jo večkrat žvižgali, zaploskali pa so le še dvakrat, ko je Olimpija povedla z 2:1 in ko je Maribor rezultat izenačil.
Maribor je enega najhujših porazov v tekmah z večnim slovenskim rivalom doživel 16. marca leta 1969. Olimpija je pred 5000 gledalci za Bežigradom zmagala s 4:1 (2:0), za zmagovalce sta po dva gola dala Vili Ameršek in Drago Smajlović, za Maribor pa je bil uspešen Mladen Kranjc.
Zeleno-beli so že v prvem polčasu vodili z 2:0, nato v drugem povišali vodstvo na 4:0 in šele potem so vijoličasti dosegli častni zadetek. Obrambni igralci Maribora so bili vso tekmo na veliki preizkušnji, hitri, odločnejši in nevarnejši napadalci Olimpije, med katerimi se je odlikoval Trboveljčan Vili Ameršek, so jih zlahka preigravali in posledica tega so bili štiri žoge v mreži mariborskega vratarja. Olimpija je prikazala sodoben nogomet, Mariborčani pa so igrali preveč zapleteno in nenevarno, manjkali so tudi streli proti vratom.
Sezona 1969/1970
Vijoličasti so prvo tekmo z Olimpijo v sezoni 1969/1970 pred 7000 gledalci odigrali 2. novembra 1969 v Ljudskem vrtu in zmagali s 3:2 (1:1), gole za gostitelje so dali Mladen Kranjc, vratar Alfonz Horvatič (iz 11-metrovke) in Rade Radić, za Olimpijo pa je bil dvakrat uspešen Radoslav Bečejac.
Po tekmi v Ljudskem vrtu je v Večeru izšel članek z naslovom Dramatično kot že dolgo ne. In res je bila tekma dramatična, gledalci so poskrbeli za navijaško ozračje, veselili pa so se tudi petih golov. Povedli so gostje, gostitelji so izenačili in enajsterici sta se na odmor podali z rezultatom 1:1. V nadaljevanju se je zgodil redek primer na nogometnih igriščih. Milan Janković, igralec Maribora, je prodiral proti vratom Olimpije in se po napaki branilca Olimpije Ivana Pejovića znašel sam pred vratarjem Antonom Žabjekom. Janković ga je preigral, Žabjek se je vrgel nanj in ga podrl, sodnik Kuzminac iz Zemuna pa je piskal enajstmetrovko. Tedaj ga je Žabjek začel vleči za dres, se z njim prepiral, mu grozil in žalil, češ da ni bilo razloga, da je dosodil kazenski strel. Sodnik mu je pokazal pot v slačilnico, igra je bila za pet minut prekinjena, vratar Alfonz Horvatič pa je v 54. minuti iz enajstmetrovke zanesljivo zatresel mrežo. Mariborčani so nato dosegli še tretji zadetek, dve minuti pred koncem tekme pa je Olimpija ublažila poraz.
Po tekmi je branilec Olimpije Mahmut Kapidžić hotel obračunati s sodnikom in tudi z zdravnikom mariborskega kluba Kurtom Wellejem, ko ga je ta skušal zaustaviti. Posredovali so miličniki in vročekrvnega Sarajevčana odpeljali pod tribuno.
Druga tekma med Olimpijo in Mariborom v tej sezoni je bila 17. maja 1970 za Bežigradom, z 2:1 (1:0) pa je bila pred 5000 gledalci boljša Olimpija. Zanjo sta gola dala Dragan Gugleta in Ivan Pejović, strelec za Maribor je bil Zdenko Kobeščak.
Nogometaši Maribora so prikazali všečno, a neučinkovito igro, poleg tega pa jih je pri rezultatu 0:0 v 23. minuti oškodoval novosadski sodnik Ristić, ki ni dosodil očitne enajstmetrovke. Tomislav Prosen je na njemu značilen način izpeljal akcijo pred golom Olimpije, se osvobodil nekaj nasprotnih igralcev, na koncu preigral še Miloša Šoškića, ki pa ga je zrušil od zadaj. Namesto prekrška je sodnik le zamahnil z roko in igra se je nadaljevala. Mariborčani so si zatem priigrali še nekaj priložnosti za zadetek, a v 45. minuti po golu Guglete doživeli hladno prho. V drugem polčasu so gostitelji povišali vodstvo na 2:0, v 74. minuti pa so gostje zgolj ublažili poraz.
Sezona 1970/1971
Prva tekma v teh sezoni je bila 13. septembra 1970 za Bežigradom, spremljalo jo je 7000 gledalcev, Olimpija je zmagala s 3:1 (1:0). Gole zanjo so dali Branko Oblak, Vili Ameršek in Danilo Popivoda, čast gostov je rešil Dojčin Perazić.
Največji krivci za poraz so bili obrambni igralci Maribora, ki so igrali nezbrano in sreča je bila, da se žoga v njihovi mreži ni znašla še večkrat. V tistih letih najboljši igralci Olimpije, Branko Oblak, Vili Ameršek in Danilo Popivoda, so jih preigravali kot za šalo. Kot zanimivost naj omenimo, da je zaradi poškodbe vratarjev Herberta Vabiča in Alfonza Horvatiča v vratih vijoličastih stal mladi Dušan Polanec in da je bil rezervni vratar branilec Dragan Grbavac.
Druga tekma med Mariborom in Olimpijo v sezoni 1970/1971 je bila 11. aprila 1971, pred 6000 gledalci pa jo je v Ljudskem vrtu z golom Tomislava Prosena z 1:0 (1:0) dobil Maribor.
Za vijoličaste je bila zmaga zlata vredna, saj so si izboljšali možnosti za obstanek v prvoligaški druščini. Zmago so si tudi zaslužili, kajti bili so napadalnejši, hitrejši in borbenejši od tekmeca. Gol je padel v 33. minuti, ko se je do žoge dokopal Branko Horjak, jo podal Mladenu Kranjcu, ta pa jo je v dolgem loku poslal pred vrata gostov, zanjo se je pognal Prosen in jo z glavo neubranljivo usmeril v mrežo.
Sezona 1971/ 1972
Mariborski nogometaši so se v sezoni, ki se je je zanje končala klavrno, z ljubljanskimi spoprijeli trikrat. Najprej 28. oktobra 1971, ko so za Bežigradom v pokalni tekmi klonili z 1:4, nato pa še dvakrat za točke državnega prvenstva.
Na tekmi 12. decembra 1971 za Bežigradom je Olimpija pred 5000 gledalci Maribor premagala s 3:0 (2:0). Tekmo je zaznamoval nezadržni Vili Ameršek, ki je vijoličastim zabil vse tri gole - prvega iz kazenskega strela. Zmaji so bili boljši in predvsem srčnejši tekmec. Od prve do zadnje minute so na zamrznjenem igrišču jurišali proti vratom vratarja Herberta Vabiča, in če slednji ne bi bil nekajkrat odlično posredoval, bi bila njihova zmaga lahko še višja. V prvem polčasu je Popivoda zadel vratnico, vratnico je v prvi minuti drugega polčasa zatresel tudi Marjan Golec. V drugem polčasu so Mariborčani zaigrali bolje, kljub temu pa v zadnji minuti dobili še tretji gol.
Nogometaši Maribora so peto prvoligaško sezono sklenili s še drugim prvenstvenim porazom proti Olimpiji. Večna slovenska rivala sta še zadnjič pomerila v jugoslovanski prvi zvezni ligi, saj so se vijoličasti poslovili od nje in v njej nikoli več niso zaigrali. Tekma zadnjega, 34. kroga je bila 11. junija 1972 v Ljudskem vrtu, spremljalo jo je le 1500 gledalcev, Olimpija pa je zmagala s 6:3 (2:1).
Dan po tekmi je bil o zadnji prvoligaški tekmi Maribora v Večeru objavljen članek pod naslovom Festival strelcev, kajti goli so padali kot po tekočem traku, za Maribor so jih dosegli Slobodan Vučeković, Mladen Kranjc in Herbert Klančnik, za Olimpijo pa Vili Ameršek, Milenko Glišić, Rajko Rašović (avtogol), Branko Oblak, Tone Rožič in Miloš Šoškić.
Branko Oblak, Danilo Popivoda in Vili Ameršek so igrali odlično in razkrili vse slabosti vijoličaste obrambe. Olimpija je igrala in zadevala, Maribor je samo igral, zato ni čudno, da so zmaji v 75. minuti vodili celo s 6:1 in vijoličastim se je obetala prava katastrofa. V zadnjih minutah igre so dosegli dva gola in preprečili sramoto, kakršno so doživeli 29. avgusta 1971, ko jih je na stadionu Koševo v Sarajevu s kar 8:0 (4:0) premagal Željezničar; ta je tudi osvojil naslov državnega prvaka.
Maribor in Olimpija sta v jugoslovanski prvi ligi odigrala deset tekem, dve je dobil Maribor, petkrat je zmagala Olimpija, tri tekme so se končale neodločeno (gol razlika pa 24:14 v prid Olimpije). Na petih tekmah v Ljudskem vrtu se je zbralo 36.500 gledalcev, na petih za Bežigradom 29.000.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
