Zjutraj dnevu krade ure

Nikdar ne bom pozabila tistega hladnega temnega jutra, ko mi je ura zvonila ob 5.18. Precej zagnano sem se pognala pokonci in bosa v temi odstopicala v dnevno sobo. Počutila sem se malo izgubljena, ne vedoč, kaj naj sama s seboj. Potem se je prebudila tudi moja dušica in me potolažila: s kavo in knjigo ne moreš zgrešiti- tako svoje začetke zgodnjega jutranjega vstajanja opisuje Mariborčanka Nataša Jeza Kotnik. Od takrat sta že dve leti in pol. Prej je tudi sama o sebi trdila, da ni jutranji tip: "Moj ego je imel vedno najboljši odgovor zame, ko sem imela namen vstati zgodaj - spanje je zdravo in zdravje je na prvem mestu. Ker pa imam veliko ljubezen do knjig in pridobivanja novih znanj, sem ugotovila, da lahko ob službi in družini svoje hobije razvijam samo zgodaj zjutraj. Izziv je bil precej velik in malce sem pretiravala, ko sem poslušala Robina Sharmo, ki pravi, da naj o svoji novi navadi poveš čim več ljudem, da bi vztrajal pri njej. Jaz sem namreč povedala kar vsem. Naredila sem spletno in facebook stran Jutra so zame, ki je bila najprej spodbuda meni, a kmalu so se našli še mnogi somišljeniki, ki obožujejo jutra in/ali osebnostno rast."
Opazili so jo tudi pri Med.over.net in tako je ta čas ena od ambasadork njihove akcije Jutranja, ki jo je zastavila Anja Vogrič, tudi sama ljubiteljica juter. Še do sredine novembra bodo med pol peto in osmo zjutraj z raznimi objavami na portalu in njihovih družbenih omrežjih pod oznako #semjutranja opogumljali posameznike, da najprej morda vsaj pol ure prej vstanejo ter si jutra naredijo lepša, bolj zdrava in s tem bolj umirjeno, tudi produktivno začnejo dan.

Čas za hvaležnost, da smo

"Telo se kmalu navadi, saj nima primanjkljaja spanja, če si zvečer prej v postelji. Težje se je pomeniti s svojim notranjim jazom, ki bi naredil vse, da bi bilo vse po starem. Zdi se mu varneje, če ne vnašamo sprememb. Po domače povem ljudem: vse je v glavi. Zmoremo veliko več, kot si mislimo. V resnici je zelo preprosto: samo svoj 'zakaj' moramo najti, iti prej v posteljo in si nastaviti budilko nekje vsaj pet metrov od postelje," svetuje Nataša, ki kdaj naredi tudi kakšno izjemo in gre v posteljo kasneje ter zato premakne vstajanje, a priznava, da je od svojih juter tudi že malo odvisna. "Podobno kot tekači, ki jih nekaj preganja, ko ne gredo teč." Budilko ima sedaj nastavljeno na 5. uro, saj ji je "zmeraj zmanjkalo še nekaj minut".
​Tako ima torej sedaj zjutraj čas samo zase. Čas, ki ga sicer ne bi imela, je zapolnila s paleto aktivnosti. "Pošalim se, da je to zraven marketingarice in vloge mame moje tretje življenje. Začela sem meditirati, delati na svoji podzavesti, od časa do časa se vpišem na kakšno e-izobraževanje, ki ga izvajam zjutraj, vsako leto dodam kamenček v mozaik svojih znanj, ki jih pridobivam in dajem večinoma ob jutrih, zdravim ljudi z energijo na daljavo, medtem ko spijo, berem, poslušam podcaste (in zraven kaj pospravim), pišem … in se pripravljam na dan. Ko čez dve uri prebudim otroka Staša in Tima, ni več hitenja in preganjanja, brez katerega včasih ni šlo. Tudi v službo pridem mirna, povsem prebujena in skoraj vsakič s kakšno novo idejo, ki sem jo prinesla s sabo iz jutranjega alfa stanja," naniza.
Sicer je vodja marketinga pri Turistični agenciji Sonček in pravi, da pogosto posluša, zlasti ženske, da ob službi in skrbi za družino nimajo časa. "To ni res. Čas zvečer samo raje posvetijo gledanju televizije, namesto da bi šle spat in vstale zgodaj, ko sta njihovo telo in glava sposobna delati čudeže." Verjame v to, da je posameznikovo življenje takšno, kakršen imaš pogled nanj. "Sami smo odgovorni za to, kar se nam dogaja oziroma kakšno je naše stališče do tega. Jutro je najboljši čas, da razmislimo o tem, kako hvaležni smo lahko, da smo se sploh zbudili, da imamo službo, streho nad glavo, da je veliko tega, česar se lahko veselimo. Takšni majhni premiki v glavi, za katere si vzamemo čas ob srkanju jutranje kave, nam lahko obrnejo življenje za 180 stopinj," je iskrena Nataša.