1. Noč čarovnic ali halloween je star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi, torej 31. oktobra. Irski izseljenci so ga v 17. stoletju prenesli v Ameriko, kjer se je sčasoma delno preoblikoval in skomercializiral. Ko je Velika Britanija v 1. stoletju postala rimska provinca, so se rimska in keltska verovanja križala. V keltskem verovanju je na dan mrtvih črni bog Samhain ubil boga sonca in zavladal svetu. V začetku 9. stoletja je krščanska cerkev prepovedala keltski poganski običaj, obdržala pa je dan mrtvih. Slavljenje novega leta se je tako zamaknilo, Katoliška cerkev pa 1. november označuje kot dan svetih, 2. november pa dušni dan. Ta dan spomina na mrtve sta za kristjane dokončno določila šele papeža Gregor III. in Gregor IV., ko sta takratni rimski dan spomina na mrtve in podzemlje prenesla s 13. maja na začetek zime, 1. novembra, in ga simbolično povezala z umiranjem narave in pojemanjem sončne luči.
2. Časovno blizu je bilo staro keltsko obredje, posvečeno bogu smrti Samhainu. Kelti in sorodni nordijski narodi, ki so poseljevali dobršen del zahodne in severne Evrope, so verjeli, da se v tej jesenski noči živim odpirajo vrata v mrakobni svet prednikov in da se duše mrtvih takrat odzivajo na dogajanje v svetu živih. Takrat so praznovali tudi tridnevni festival Samhain, ki je pogosto imenovan "keltsko novo leto". Njihov koledar je bil razdeljen na dva dela: na temnega, Samonios, začel se je v mesecih oktober-november, in svetlega, Giamonios z začetkom v mesecih april-maj. Ob začetku temnega prvega dela leta je veljalo prepričanje, da se zbližata svetova živih in mrtvih. Slednji naj bi s seboj prinesli bolezen in uničili žetev. Začetek festivala je namreč označeval konec obdobja žetev, zato naj bi z nošenjem mask na festivalu ponazarjali zle duhove in jih mirili, da se ne bi zgodilo kaj nezaželenega.
Nekoč so na to noč žrtvovali otroke
3. Sicer je o tej keltski tradiciji poročal že rimski cesar Julij Cezar, ki je dobro poznal britansko otočje, a se današnji raziskovalci bolj nagibajo k domnevi, da ime ne izvira iz malo znanega boga smrti, marveč je izpeljanka iz besed samos in samhuinn ali irsko-galskega izraza samain. Vsi ti izrazi pomenijo ljudsko zbiranje, zborovanja in spominjajo na slovanski izraz sejem. Na teh zborih so klali odvečno živino, da bi zdesetkane črede lažje prestale trdo zimo.
4. Halloween je v ZDA eden najbolj priljubljenih praznikov, predvsem med otroki in mladino. Prirejajo se zabave, kjer so vsi preoblečeni v strašljive like, od čarovnic, duhov, vampirjev do znanih filmskih likov. Na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni in drugimi priboljški. Iz angleško govorečih dežel smo v Sloveniji ta praznik začeli prevzemati približno v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja.
5. Etnološko gledano, pri praznovanju noči čarovnic lahko govorimo o večplastnosti, saj gre tako za zabavo, preoblačenje in krašenje kot za nakupovanje predmetov s to tematiko, likov čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost na prodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost, da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni.
6. V slovenski dediščini se v tem jesenskem obdobju pojavljajo nekateri podobni elementi praznovanja, vendar ti nimajo neposredne povezave s praznovanjem noči čarovnic, kot to poznamo danes. Na primer v panonskem delu v času pobiranja pridelkov dolbejo buče že iz časov, ko tukaj o halloweenu še ni bilo ne duha ne sluha. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo celo praznik buč.
7. Leta 2011 so v ZDA 17-letnico, ki ni bila imenovana zaradi mladoletnosti, v času noči čarovnic našli obešeno za vrat z zanko. Našla sta jo hišnik in nadzornik v hiši strahov v parku Creepyworld v St. Louisu, predmestju Fentona v Missouriju. Dekle je delalo v grozljivi sceni v kopalnici, eni od sedmih atrakcij v sklopu hiše strahov. Policisti predvidevajo, da ji je spodrsnilo v kadi in se je ujela v zanko za obešanje, ki je bila v bližini. V poročilu še piše, da dekle ni dihalo, ko so jo našli. Nato so hitro prerezali vrv in jo osvobodili zanke. Ko je prispela v bolnišnico, je bila v kritičnem stanju, a je nesrečo preživela.
8. V Gvatemali proslavljajo praznih vseh svetnikov na povsem samosvoj način. V Gvatemali praznik umrlih zaznamujejo na tradicionalen način. Z baloni, žganjem in dirjajočimi konji, ki omogočajo stik z dušami svojcev. Dirkati v čast umrlim torej ne smejo čiste glave, biti morajo v posebnem stanju, ki bi mu pri nas rekli pijanost, pri njih pa gre za ritualno pripravljenost, ta pripravljenost pa povzroči tudi padce s konja.
9. Buča, ki je danes najbolj poznan simbol noči čarovnic, je v ta praznik vstopila šele v 16. stoletju, čez lužo, kjer jo danes imenujejo Jackova laterna. Ime se navezuje na irsko legendo o kovaču Jacku, ki je daleč naokoli slovel kot izjemen skopuh. Ena od pripovedi o njem pravi, da je nekoč vragu svojo dušo prodal v zameno za pijačo. Vrag se je spremenil v kovanec, s katerim naj bi bil žejni Jack plačal svojo pijačo. Kovanec je vtaknil v žep, a ker je bil v njem tudi križ, se zlodej ni mogel spremeniti nazaj. Šele ko mu je obljubil, da bo njegovo dušo terjal čez deset let, se je Jack omehčal. Ko je kovač umrl, so ga zaradi grešnega življenja pred vrati raja odslovili. Pred vhodom v pekel ga je pričakal stari znanec vrag ter ga poslal nazaj v mrak. Da bi mu pomagal, mu je dal žerjavico. Jack je v svojem žepu k sreči imel repo, izdolbel jo je in jo spremenil v žarečo kroglo ter si z njenim bledim sojem svetil. A poti domov nikdar ni našel. Bojda še vedno tava naokoli z žarečo repo in tu in tam ga kakšno pozorno oko lahko opazi v mraku. Buča, ki je medtem izpodrinila repo, tako danes predstavlja simbol preklete duše, ki v nedogled tava med svetovi.
10. Ena od priljubljenih iger, s katerimi se ljudje, predvsem v ZDA, danes zabavajo na noč čarovnic, vključuje rdeča jabolka, ki plavajo v vedru vode, ter kandidata, ki jih mora uloviti z zobmi. Nekaj podobnega naj bi se bili šli v starorimskih časih v Pomoni. Priljubljeno je tudi zabadanje v jabolka z vilicami, ki jih je treba držati med zobmi. Če na noč čarovnic jabolko olupite tako, da ostane trak olupka nepretrgan, ter ga vržete čez ramo, se olupek oblikuje v prvo črko imena bodočega moža ali soproge. Nepogrešljiv del tega praznika je tudi pripovedovanje strašljivih zgodb ob sveči, nekateri pa se z laternami ali osvetljenimi bučami odpravijo celo na sprehod v gozd. Prehransko je noč čarovnic povsem v znamenju sladkarij. Včasih so čez lužo bila priljubljena rdeča kandirana jabolka, ki so jih sosedje poklanjali namaskiranim prišlekom, a je njihova priljubljenost hitro zbledela, ko so se razširile govorice, da so nekateri zlobneži v sadje podtaknili britvice. Da bi pomirili strahove, so se v nekaterih ameriških bolnišnicah odločili otrokom omogočiti brezplačen rentgenski pregled sladkarij, ki so jih nabrali med svojim obhodom.
11. V državah Južne Amerike ob noči čarovnic tresočih se kolen pričakujejo obisk gospe Catrine. To je mitološki okostnjak z velikim klobukom, polnim dobrot in cvetja. A vzeti si jih upa le najpogumnejši.
12. Tudi v sodobnem času se bojda ponekod na ta dan zbirajo čarovniki, ki opravljajo čarovniške prakse, pa satanisti po vsem svetu in darujejo satanu tudi človeške žrtve ter opravljajo magične obrede.
13. Originalni halloween je bila grozljiva noč žrtvovanja ljudi. V tej noči so keltski druidi darovali na različne načine otroke - žive so sežgali v ognju, njihov prah pa polagali v izdolbene posode, nekatere so ubijali s puščicami, jih nabadali na palice, pili njihovo kri, uživati njihovo meso je bilo bojda nadvse blagodejno. Vsaka vas je morala vsako leto darovati otroka, nihče pa ni vedel, katerega prvorojenca bodo čarovniki izbrali. Morija se je končala šele s pokristjanjenjem.
