Pri zastoju na urgenci gre za široko težavo celotne bolnišnice.
Igor Napast
Čakanje na urgencah po državi je že zdavnaj postalo samoumevno, še zdaleč pa ne tudi sprejemljivo. Nasprotno. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ljudje po ure in celo dneve ležijo kar po hodnikih in čakajo na sprejem v bolnišnico. Takšne skrb in jezo zbujajoče slike po medijih spremljamo že več let. V Mariboru pa se zadnje leto dogaja, da zdravniki dispečerje na številki 112 prosijo, naj ljudi, ki potrebujejo pomoč, preusmerijo v sosednje bolnišnice, ali jih z urgence pošiljajo domov na čakanje na sprejem v bolnišnico. Pogosto pa tudi po več dni prenočijo kar v opazovalnici urgentnega centra. V veliki sobi s 37 posteljami - kjer ne dobijo toplih obrokov, nimajo kopalnice in kančka zasebnosti. Uporabijo lahko stranišče, ki je namenjeno vsem obiskovalcem bolnišnice.
Iz vsebine:
- "Če bi bila bolnišnica bolje pretočna, bi bil tudi urgentni center bolje pretočen."
- "Celostno bi morali drugače pristopiti k večinskemu delu pacientov, ki se znajdejo v tem zamašku. To so starejši, krhki, paliativni bolniki."
- "Z isto organizacijo sistema in dela ne bo boljše. Ker ne more biti."
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.