Bliskovito širjenje koronavirusa SARS-CoV-2 (glede na že poznane koronaviruse ga imenujejo tudi novi koronavirus) in pandemije bolezni covid-19 se je posebej spomladi 2020 razmeroma izrazito odrazilo tudi na pojavljanju z njima tako širše kot ožje povezanega besedja. Pojavljanje novejšega besedja je sicer običajen proces, ki poteka kar naprej. V slovenščini ga letno v obsegu okoli 120 do 150 slovarskih iztočnic beleži Sprotni slovar slovenskega jezika, ki je v prikazu svoje vsebine integriran v slovarski portal Fran (www.fran.si). Portal Fran v sodelovanju s podjetjem Amebis izdeluje in nadgrajuje ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Jezik je živa tvorba in se ob svojem notranjem razvoju – ki navadno ni linearen, kot bi si morda kdo predstavljal – odziva tudi na vsakokratno zunajjezikovno, zlasti družbeno dogajanje. Na začetku omenimo le nekaj besed in besednih zvez, ki so se pojavile ali v rabi postale opazne v zadnjih letih: antropocen, bestička, coworking, časosled, gentrificirati, helikopterski starši, hrčkati, influencer, izsočiti, ključnik, kriptovaluta, mikroplastika, napsihirati, polinkati, rimoklepa, risoroman, sebek, smejko, sovrtičkar, spletinar, supati, tvitniti, vejpanje, vlogati, zagonsko podjetje, webinar. Ali za vse našteto veste, kaj pomeni? Če ne, lahko takoj preverite v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
V času izbruha pandemije bolezni covid-19, od sredine marca do začetka maja, je nastalo precej novih besed za opis pojavov, s katerimi smo se začeli srečevati dnevno, pred tem pa le redko
Optimistična "pokoronski" in "postkoronski"
V času izbruha pandemije bolezni covid-19, od sredine marca do začetka maja, je nastalo precej novih besed za opis pojavov, s katerimi smo se začeli srečevati dnevno, pred tem pa le redko. Poleg tega so se nekatere že obstoječe besede začele uporabljati intenzivneje, zlasti če so bile prej omejene na posamezna (specialistična) področja. Posebej to velja za področji medicine ter ekonomije in financ, ki sta se v času pandemije znašli najbolj pod udarom. Novic o poteku pandemije ni manjkalo, najrazličnejše spletne objave pa so nudile sorazmerno bogato gradivo za iskanje novih besed. Ključna beseda pri iskanju novih besed je bila korona. Kmalu so sledile njene tvorjenke (iz dveh polnopomenskih delov, t. i. zloženke), večinoma tudi same nove besede: koronavirus, koronapandemija, koronapaket, koronaukrep, koronazakon itd.
Prvi paket "koronabesedja", če tudi tu uporabimo zloženko s korona- po zgledu drugih, je že objavljen kot del posebne koronske izdaje portala Fran. Drugi del, ki bo objavljen v začetku decembra, je nastajal nekoliko počasneje, v času kmalu po objavi prvega ali malo zatem. Nekatere kandidate za koronabesedje, ki bo upoštevano v drugem paketu, so predlagali uporabniki sami – kot je sicer pri Sprotnem slovarju slovenskega jezika od leta 2016 naprej postalo običajno. Gre za besede kot npr. samoosama (sinonim že objavljene samoosamitve), koronadan (kot del obdobja koronačasa, ki je že objavljen v prvem paketu). Predlagana sta bila tudi sinonimna pridevnika s prvo sestavino po(st)- pokoronski, postkoronski, ki že optimistično nakazujeta čas po pandemiji ali vsaj željo, da bi kmalu nastopil.
Bogato besedotvorje je značilno za slovenščino
Kako je nastalo in še nastaja koronabesedje (marsikaj od tega pa velja tudi za nastajanje novejšega besedja nasploh)? Kot smo že videli, precejšen del zajemajo tvorjenke s prvim delom, ki navadno obstaja tudi kot samostalnik – to velja tudi za korono in njene tvorjenke. Razmeroma pogosto se te tvorjenke (koronačas, koronakriza itd.) pišejo skupaj in jih lahko razumemo kot zloženke: tvorjenke z dvema polnopomenskima sestavinama. Tak zapis je priporočljiv tudi s pravopisnega vidika. Manj priporočljiv je zapis narazen, vendar tudi ta v rabi vsekakor obstaja, kot kaže iztočnica korona v Sprotnem slovarju slovenskega jezika. V tem primeru bi pri prvem delu lahko govorili o zamenjavi skladenjske vloge – samostalnik ob drugem samostalniku nastopa kot pridevnik. Ta pojav je pri novejšem, posebej iz drugih jezikov (zlasti angleščine) prevzetem besedju izrazitejši kot pri neprevzetih besedah. V Sprotnem slovarju slovenskega jezika se pojavlja pri 35 od 661 samostalniških iztočnic, v eSSKJ (kjer je delež prevzetega besedja manjši) pri 53 od 2080 samostalniških iztočnic (upoštevane so tudi še neobjavljene iztočnice v slovarski bazi) – torej 5,3: 2,5 odstotka. Vsekakor gre za dovolj izrazit pojav, da ga ne moremo zanemariti ali pripisovati zgolj "sprejemanju tujih vzorcev" – vzorec je dovolj pogost, da postaja del slovenskega jezikovnega sistema.
Navadno ob nastopanju samostalnika ob samostalniku v pridevniški vlogi kmalu nastane tvorjenka s tipičnim pridevniškim obrazilom, tako npr. koronski, antikoronski. Bogato besedotvorje je za slovenščino značilno tako kot za večino slovanskih jezikov. Pripomore tudi k temu, da v Sprotni slovar slovenskega jezika vstopajo cele besedne družine novejšega besedja ali besedja, pri katerem raba glede na prej izrazito poraste, npr. asimptomatičen, asimptomatično, asimptomatičnost, asimptomatski, asimptomatsko ali samoizolacija, samoizoliran, samoizolirati se. Tu besedje, povezano z novim koronavirusom, od ustaljenih vzorcev ne odstopa. Podobno velja tudi za t. i. stalne besedne zveze z leksikalno vrednostjo (celotna zveza deluje, kot bi šlo za eno, enotno besedo), npr. duhovno obhajilo, helikopterski denar, koronavirusna bolezen (sinonim za covid-19), pacient številka ena ali ničti pacient, pridružena bolezen, socialna distanca (tu se je koronski pomen pridružil že obstoječemu sociološkemu).
Sprotni slovar popisuje novejše besedje zadnjih let, ki še ni popisano v drugih slovarjih
Nove besede, domače ustreznice
V nadaljevanju bomo na kratko opisali še večkrat omenjeni Sprotni slovar slovenskega jezika: kako je od leta 2014 nastajal, kako zbira "kandidate" za novejše besedje in kako pomemben je pri tem prispevek jezikovnih uporabnikov.
Sprotni slovar slovenskega jezika je bil prvi v rastočem tipu slovarjev na portalu Fran. Pozneje so mu sledili še ePravopis – Slovenski pravopis, eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika, pa tudi NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika, ki se vsakoletno dopolnjujejo z novimi iztočnicami. Zasnovani so tako, da bi bili uporabniku za uporabo čim bolj prijazni in intuitivni, tudi če ne prebere uvoda v slovar. Pri razlagalnih in pravopisnem slovarju so vsi podatki izpisani polno. Na desni jih v sivih okvirčkih dopolnjujejo namigi, v kateri del slovarske strukture spadajo; ti namigi se pojavijo tudi, če se na določenem podatku ustavimo z miško.
Sprotni slovar popisuje novejše besedje zadnjih let, ki še ni popisano v drugih slovarjih; v manjši meri tudi nove pomene pri besedju, ki je v drugih slovarjih že popisano. Prav zato imajo na portalu Fran uporabniki možnost predlagati nove besede – ta možnost se pojavi tudi vedno, kadar iskane besede portal Fran ne najde. Poleg tega je mogoče predlagati domače ustreznice prevzetega besedja, ki ga je v Sprotnem slovarju slovenskega jezika precej, in zanje glasovati. Obe možnosti sicer zahtevata prijavo oz. predhodno registracijo, vendar sta za obdelavo predlogov najbolj priročni, saj omogočata enostaven pregled, štetje in tudi njihovo sledljivost – zato je tak način podajanja predlogov najbolj zaželen. Kar nekaj predlogov se pridobi tudi izven Frana: pri stikih raziskovalcev z uporabniki, pri vprašanjih, ki jih ti zastavljajo elektronsko ali po telefonu, in v Jezikovni svetovalnici – zlasti znotraj tem, povezanih z besedotvorjem (ki je, kot smo se lahko prepričali zgoraj, pri nastajanju novejšega besedja pomembno), pomenoslovjem in slovaropisjem.
V prvih dveh letih nastajanja Sprotnega slovarja slovenskega jezika je bilo uporabniških predlogov malo (možnost predlaganja na portalu Fran je na voljo od oktobra 2015), zato se je slovar gradivno sprva naslonil na leta 2012 zaključen besedilni korpus Gigafida 1.0. Izbranih je bilo okoli 500 besed, pri čemer je bil pomemben kriterij porast frekvence njihove rabe v letih 2009–2012. Prvo leto jih je bilo objavljenih 224, naslednje 90, potem pa postopoma vse manj. V letu 2016 so namreč glavno vlogo prevzeli predlogi uporabnikov, zlasti tisti, ki se oddajajo na portalu Fran.
Kandidati za novejše besedje
Od leta 2018 vsaj polovice v slovarju objavljenih besed v korpusu Gigafida 1.0 ni ali pa imajo zelo nizko (≤ 8) frekvenco. V posodobljeni verziji korpusa Gigafida 2.0 iz leta 2019 jih je sicer nekaj več, a večina z zelo nizko frekvenco. So pa navadno prisotne v drugih, specializiranih korpusih, npr. korpusu besedil družbenih omrežij Janes ali korpusu spletnih besedil slWaC, pogosto tudi zgolj na spletu. Za njihovo objavo so s svojimi predlogi zaslužni predvsem uporabniki. Gre za besedje – besede in besedne zveze – kot npr. (v korpusu Gigafida 1.0 odsotno; nizka frekvenca):
(2016) helikopterski starši, plačilomat, vejpanje, vejper; antropocen, brezpilotnik, dismorfofobija, camu camu, mangostin, zagonsko podjetje;
(2017) emodži, hipsterka, ključnik, kriptovaluta, pajkanje, zipline; antifeministka, beachvolley, čustvenček, hashtag, memorizirati, netiketa, skrolati, smejko, tvitniti, vitaminoza;
(2018) bestička, coworking, fixie, geolov, hejterka, influencer, influencerka, kretalec, retvit, retvitati/-niti, sebek, selfiestick, supati, tekstanje, vlogati; backpackerka, bestič, chefinja, klikanost, mikroplastika, snorkljati, sovrtičkar, streamati, trolati, vstavljanka, youtubati;
(2019) časosled, dojenčkati, fejmič, hejtanje, jajcemat, mikrozelenjava, odslediti, prokrastinirati, risoroman, spletinar, vejpati; antidementiv, gentrificirati, hendlanje, hrčkar, hrčkati, izsočiti, jogistka, kontrolfrik, koruptibilen, nadkul, napsihirati, polajkati, polinkati, predtestirati, rimoklepač, shendlati, takitos, webinar.
K seznamu potencialnih "kandidatov" za novejše besedje v določeni meri prispeva tudi ciljno branje zlasti spletnih, v omenjenih korpusih neprisotnih besedil. Pri tem je poseben poudarek namenjen področjem, ki so izstopala že v prvem in nato v naslednjih letih objavljanja iztočnic Sprotnega slovarja slovenskega jezika: računalništvo in tehnologija, medicina, ekonomija in finance, zdrava hrana, prosti čas in življenjski slog. Precej takšnega branja se opravi ob pregledu gradiva za druge rastoče slovarje, posebej eSSKJ. Pri tem so raziskovalci lahko pod določenim vplivom predlogov, ki so jih dobili od uporabnikov osebno.
Kljub določenim omejitvam – zlasti možnosti subjektivnega pogleda, ki sicer obstaja tudi pri uporabniških predlogih, a ga znižuje njihova množičnost – je ciljno branje zlasti spletnih besedil pomemben gradnik v metodologiji pridobivanja potencialnih "kandidatov" za novejše besedje. Posebej izrazito pokaže svojo vrednost tedaj, ko število uporabniških predlogov zaradi različnih (navadno zunanjih) vzrokov upade. To se je zgodilo tudi v času izbruha pandemije koronavirusa od sredine marca do začetka maja, od maja dalje pa so uporabniki svoje predloge zopet začeli pošiljati pogosteje – in to ne samo take, ki so povezani z novim koronavirusom. To navdaja z upanjem, da bosta koronavirusna bolezen in z njo povezano besedje vendarle izgubila zagon – uporabniki pa bodo znova predlagali več besed za pojave in inovacije na drugih področjih. Za veliko večino takih predlogov je prvo mesto opisa Sprotni slovar slovenskega jezika, sčasoma pa se ob vztrajni pojavnosti v jezikovnem gradivu preselijo tudi v obsežnejše razlagalne slovarje, kot je nastajajoči eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Avtor: Domen Krvina, znanstveni sodelavec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Obiščite spletno stran brez oglasov.
