Mariborčani poznamo svoj Lent, čeprav nas pot vedno bolj poredko zanese tja. Kolikor smo ponosni na stoletja staro mestno jedro, na kulturno dediščino naših prednikov, toliko se vsega tega tudi sramujemo. Če so nas zidovi pričakali, resda hudo načeti od časa in vsega, kar se je zgodilo, pa je bila vendarle naša dolžnost, če že ne obnavljati in popravljati zaradi pomanjkanja denarja, pa vsaj ne dovoliti nadaljnjega propadanja. Naša slaba vest je Lent, slaba vest Mariborčanov, ki so hodili vsak dan ob njem, ga opazovali z mosta, opazovali vsak dan njegov propad, storili pa ničesar. Kot slaba vest človeka, ki mu nekdo pred očmi umira, on pa ne ukrene ničesar.