(DOSJE) Zdravilo za Lent, štirideset let kasneje. "Benetke" vrniti Pristanu!

Ob večerni uri se sprehajam ob razsvetljavi plinskih svetilk po izrabljenem tlaku mariborskih Benetk. Sence luči se igrajo in lovijo po starih meščanskih hišah. Zapihlja večerna sapica in zelene ovijalke ob čudovitih portalih dvorcev pričarajo na stene raznotere podobe. Ustavim se pred trgovino s starinami; še stopim komaj vanjo, tako je polna. Prihod najavi intimen zvonček. Z vseh strani me pozdravljajo: tu gorenjska skrinja, bizantinska ikona, porcelan vseh starosti, originalno delo Maksima Gasparija, nasproti temu reprodukcija mojstra Jakopiča in Jame, beneški lestenec, baročni angelčki nagajivo zri iz kota trgovine ... V sosednji lokal me zvabita uho in nos. Kako prijetno je posedeti ob kozarčku pravega pekrčana, ob poslušanju majhnega ansambla, ki ga premore skoraj vsaka gostilna na Dunaju na Grinzingu, ob poskušanju gibanice na glinastem krožniku."

Tako je doživljala rušenje Lenta Marija Pilko iz Maribora, ko so se naposled mestni očetje odločili raje za rušenje, namesto da bi se odločili ohraniti našo preteklost na najstarejšem koncu mesta.