Epidemije ne vodijo vlade, temveč virus: Kakšen bo zdravstveni karton človeštva po koronavirusu?

Iz slovenskih bolnišnic tačas poročajo o izgorelosti osebja, ki nujno potrebuje predah, a kljub temu se covid oddelki počasi zapirajo in drugi programi pospešujejo tempo. Za koliko so se podaljšali čakalni seznami, še ni popolnoma jasno, a zagotovo bo posledice pandemije čutiti še dolgo, pravzaprav ji za zdaj še ni videti dokončnega zaključka, če ta sploh bo. Kakšni so scenariji covid prihodnosti?

Bolnišnice, ki smo jih ves čas branili, počasi okrevajo

Najprej kratkoročna prihodnost. Številne napovedi o tretjem valu ne dajejo prevelikega upanja, a kljub temu je zadnji čas, da se zdravstveni sistemi vrnejo v normalnost, sicer bo škoda zaradi izostanka ostalih zdravljenj prevelika. Izpad je velik, iz bolnišnic poročajo, da jim je lani uspelo v povprečju izvesti okoli 80 odstotkov programa, a ne gre le za programe, ki so bili odpovedani, ampak tudi za neobstoj prvih diagnoz, ki bi jih ob normalno delujočem primarnem zdravstvu postavili zdravniki, ter dolgoročne posledice tako pri obolelih s covidom kot tistih, ki jih je prizadelo zaprtje družbe. Po ocenah iz Velike Britanije naj bi samo med mladostniki psihične posledice utrpelo deset odstotkov mladih.

Ta teden je ministrstvo za zdravje predstavilo izhodno strategijo za bolnišnice v štirih korakih, a se v njej ukvarja bolj s tetrisom bolnišnic v odvisnosti od števila hospitaliziranih s covidom, ne pa tudi s kadrovskim mankom in izgorelostjo osebja ali s posebnimi pogoji, ki jih od bolnišnic zahteva vračanje ali okrevanje covidnih bolnikov z raznoterimi simptomi. Prav od mešanice teh dejavnikov bo odvisno, v kakšnem stanju bo iz pandemije izšlo zdravstvo. Novi minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal ukrepe tudi na tem področju. "Zagotovo potrebujemo tudi izhodno strategijo pri necovidnih zdravstvenih storitvah, kajti večji del zdravstvenih storitev je kljub epidemiji necovidnih," je dejal. A za zdaj se morajo bolnišnice znajti same. "Težko si predstavljamo, kako ob izjemnih naporih osebja omogočiti daljše odsotnosti za počitek, hkrati pa pospešeno ali celo v večjem obsegu opravljati vse, tudi zaostale zdravstvene storitve ob enakem številu kadra, ki ga tudi v običajnih razmerah ni dovolj. Ob razumevanju vsega tega in zadostni meri poznavanja razmer je jasno, da bo izhod iz sedanje situacije naporen in dolgotrajen," napovedujejo v bolnišnici v Slovenj Gradcu.

Zdravstvo je pri vračanju v normalnost najvišje na lestvici prioritet, drugi deli družbe bodo okrevali počasneje in z različnim tempom, pri čemer bi lahko rekli, da ravnanje Slovenije tako pri uvajanju ukrepov kot pri sproščanju zaznamuje predvsem nedoslednost, vodilni in glavni cilj vseh ukrepanj pa je, kako preprečiti kolaps bolnišnic. Slovenija se počasi prekužuje - prekuženih naj bi bilo od 20 do 30 odstotkov prebivalstva, bolnišnice počasi okrevajo, zato je seveda previdnost še vedno na mestu, a covid strategije bo treba usmeriti drugam.

Najverjetneje bo virus postal endemičen

Vračanje v normalnost je v resnici bore malo odvisno od nacionalnih strategij, naj bodo te še tako dobro zasnovane. Ključnega pomena je namreč obnašanje virusa. Scenarijev je več. "Eden od njih je, da dobimo cepivo, ki deluje kot cepivo za ošpice. Enkrat si cepljen in zavarovan za vse življenje. A to ni preveč verjetno, saj so koronavirusi drugačni, kot je virus ošpic. Druga možnost je, da bo cepljenje sezonsko tako kot pri gripi, kar tudi ni zelo verjetno, saj imajo virusi gripe spet drugačne lastnosti. Pri koronavirusih gre verjetno za vmesno pot, najverjetneje bo virus postal endemičen. Lahko seveda tudi spoznamo, da je virus veliko lažje eliminirati, kot se nam za zdaj zdi, in se, ko bo dovolj ljudi precepljenih, ne bo več pojavljal. Tudi to je možen scenarij, saj bo virus izgubil možnost superširjenja in ga bomo lahko uspešno zajezili," meni dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti.

Po raziskavi, ki so jo opravili pri znanstveni reviji Nature, 90 od 100 vprašanih imunologov in virologov meni, da bo virus postal endemičen. Endemični virusi so tisti, ki so stalno prisotni znotraj geografskega območja in so povsod okoli nas, čeprav se razlikujejo glede na lokacijo. V Evropi in Severni Ameriki so denimo endemični rinovirusi (povzročitelj prehlada) in virusi gripe, virusi denge in čikungunje pa so endemični v mnogih azijskih državah. Endemične bolezni so pogosto blažje, vendar je treba opozoriti, da ni vedno tako. Tak primer je gripa, ki pa je redko neposreden vzrok smrti, zato je v uradnih evidencah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pogosto ni navedena kot vzrok smrti. Leta 2018 je po podatkih epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni v Sloveniji zaradi gripe umrlo 19 ljudi. Leta 2019 je bilo število smrti zaradi gripe 51. Gripa in štirje človeški koronavirusi, ki povzročajo prehlad, so endemični in smrtonosni: vendar kombinacija letnih cepiv in pridobljene imunosti pomeni, da družbe tolerirajo sezonske smrti in bolezni, ki jih prinesejo, ne da bi zahtevale zaklepanje, maske in socialno distanciranje.

Počasi gradimo obrambne sisteme

Trenutno obstajajo štirje endemični koronavirusi, ki pri večini ljudi samo povzročijo prehlad. Ali se jim bo pridružil virus SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, bo odvisno od dveh prevladujočih dejavnikov - vedenja virusa v populaciji: biologije virusa in imunosti gostiteljske populacije. Obe postavki imata še vedno dobro mero neznank.

Vprašanje, na katero še ni čisto dobro odgovorjeno, a je ključnega pomena za razvoj pandemije, je dolgotrajnost zaščite s cepivi. Ta namreč sprožijo dva odziva, kratkotrajni in dolgotrajni, t. i. celični odziv, od slednjega je odvisen čas zaščite. Biologija virusa pa se lahko seveda tudi spreminja, in sicer z mutacijami. Cilj virusa naj bi bil namreč ravno endemičnost, virus najbolje preživi, če imajo ljudje blage simptome in zato uspešno širijo virus naprej. Virusi se res hitro razmnožujejo - po vstopu v gostiteljsko celico mnogi v nekaj urah ustvarijo nove delce virusa. Zaradi hitrosti tega procesa se pri kopiranju njihovega genskega materiala pogosto naredijo napake, kar povzroči mutacije. SARS-CoV-2 mutira in doslej poznamo več različic. "Nobenega pravila ni, da virus postaja manj smrten, in veliko je odvisno od našega odziva. Angleži so novo različico uspešno zamejili," pravi Muršičeva, ki zagovarja stališče, da zaradi novih različic ni potrebna panika, temveč pripravljenost.

V tem trenutku se človeški imunski sistem izboljšuje v obrambi proti SARS-CoV-2 zaradi izpostavljenosti virusu in cepljenja. Naš imunski sistem se je že tisočletja razvijal, da bi učinkovito preprečeval okužbe, in zdaj s SARS-CoV-2 sodeluje v evolucijski molekularni "orožarski" tekmi. "Prilagodljivi" imunski sistem se razvije vsakič, ko naletimo na nove klice (ali imamo cepivo), da proizvedemo specifična in učinkovita protitelesa.

Pandemije in občasni izbruhi se najpogosteje pojavljajo v populacijah, kjer ljudje nimajo obrambe pred novo boleznijo, kar pogosto povzroči hude bolezni in hitro širjenje. Toda pri večini endemičnih bolezni prebivalstvo kot celota po navadi ima nekaj obstoječe imunosti. To lahko prepreči, da bi se simptomi pojavili v celoti, ali povzroči bolj blage bolezni, saj imunski sistem omejuje škodo, ki jo povzroči virus. Kako dolgotrajen bo ta proces, je prav tako neznanka, a zagotovo se bomo s pandemijo ukvarjali še vsaj nekaj let, se strinjajo znanstveniki.