Večina znanstvenikov se strinja, da bo virus sčasoma postal endemičen. Do kdaj se bomo še ukvarjali s pandemijo? Tudi zato, ker nam gre cepljenje bolj počasi.
"Cepljenje je zanesljivo edina učinkovita pot iz stanja, v katerem smo res sorazmerno dolgo. Sodobna cepiva, ki so na razpolago, se lahko hitro prilagajajo novim izpeljankam virusa, a eden pomembnih problemov, ki jih lahko zdaj spremljamo, je nezadostna proizvodnja cepiv. Farmacevtske tovarne, ki imajo registrirana cepiva, se zdaj trudijo, da bi proizvodnjo povečale, a zadeva gre počasi. V vsakem primeru bo to edina učinkovita pot in Evropa bi lahko hitreje izšla iz celotnega dogajanja, če bi imela dovolj cepiva. Ampak pokazala je premalo solidarnosti že v začetku epidemije, ko smo gledali grozo v Bergamu, nenavadno je, da ena najbolj visoko razvitih regij na planetu ni zmožna zagotoviti lastnih kapacitet niti za proizvodnjo navadnih zaščitnih mask. Kaj šele, ko se pogovarjamo o cepivu, ki ga sestavlja 286 sestavin, ki jih dobavlja 119 dobaviteljev, odvisno od proizvajalca.
Enako je s strategijami. Avstralija je uspešno izvedla strategijo nič, enako Nova Zelandija, zakaj Evropa kot eden najbolj razvitih delov sveta tega ni zmožna, je druga zgodba. V Evropi je pomembno tudi, da je tukaj kar znaten odpor proti cepivom, kar bo znova upočasnilo dogajanje. A v vsakem primeru bomo s cepivi prišli do podobnega stanja, kot ga imamo pri gripi. Virusu se bomo prilagodili, in če bodo najbolj ogrožene skupine prebivalcev zaščitene s cepivi, ta virus najbrž večjih težav ne bo več povzročal."
Vlada je pripravila izhodno strategijo za bolnišnice. A kolikor je bilo videnega doslej, gre predvsem za geografsko-prostorski tetris, katere bolnišnice bodo prenehale zdravljenje covid bolnikov ipd.
"Ena največjih težav, ki spremljajo slovensko zdravstvo že dalj časa, so čakalne dobe pri boleznih, ki se ne dotikajo covida. To je dolgoletna rak rana, ki ni bila dovolj dobro zdravljena. Nacionalna izhodna strategija je dovolj dobra in je usmerjena v ta problem. Več bolnišnic ko bo sproščenih, več bo sproščenih kapacitet za druge bolnike. A če se bo zaradi pomanjkanja cepiva to stanje podaljšalo, bodo nekatere bolnišnice še vedno primorane zdraviti covid bolnike in to so bolnišnice, ki so tudi na začetku prve sprejemale covid bolnike - obe univerzitetni bolnišnici in Golnik. V strategiji je tudi načrtovano obdobje, ko bodo zaposleni potrebovali okrevanje. Strategija je dobro zastavljena, vprašanje pa je, kakšni bodo epidemiološki podatki v državi."
UKC Maribor je vzpostavil v epidemiji več covid enot, štiri akutne covid enote in tri intenzivne plus reorganiziran urgentni center. V te enote je bilo razporejenih več sto, tudi 700 ljudi. Kako bo teklo vračanje v postcovid normalnost?
"Zaposleni se počasi vračajo na oddelke, časovnica je seveda odvisna od epidemioloških razmer. V tem trenutku je v UKC Maribor največja težava to, da so covid bolniki, ki potrebujejo intenzivno terapijo, nameščeni v intenzivni terapiji kirurške klinike, kar pomeni, da klinika za kirurgijo v tem trenutku nima ustreznega števila postelj za druge bolnike. Tudi mi čakamo, da se epidemiološke razmere izboljšajo in se ta oddelek sprosti.
Kljub težkim razmeram v času epidemije smo opravili 80 odstotkov programa, če gledamo makro nivo. Največji izpad je bil zagotovo na ortopedskem oddelku. Če bi se epidemiološke razmere izboljšale, bi lahko zelo hitro prešli na način delovanja kot pred epidemijo glede na to, da imamo velike izkušnje pri prerazporejanju in hitri reorganizaciji."
Kako bo tekla obravnava bolnikov s podaljšano covidno boleznijo? Koliko je takih povratnikov, ki po prestani bolezni potrebujejo hospitalizacijo?
"Število je težko oceniti, zdaj teče obravnava tako, da ti bolniki pridejo na urgentni center, ki je izjemno dobro organiziran, potem pa je obravnava odvisna od tega, kaj je primarna zdravstvena težava postcovid bolnika. Pojavljajo se namreč izjemno različne bolezenske slike. Od možganskih kapi do globokih venskih tromboz in nadaljnja obravnava ni enotna, bolnik gre na oddelek, kjer se zdravi primarna bolezenska slika."
Ste se že slišali z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem?
"Z ministrom se poznava od prej, v času najbolj obremenjujočih mesecev smo imeli dvakrat do trikrat na teden koordinacije z UKC Ljubljana. Čestital sem mu, na drugo pa bo treba še malo počakati. Izjemno dobro pozna probleme slovenskega zdravstva, delal je tudi kot zdravnik, tako da pozna težave z obeh plati - vodstvene in delovne."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
