Festival, ki je prezračil mariborsko dušo

Je bil Lent zaradi vsega tega kaj slabši? Sploh ne. Večerov oder je ponujal najboljše, kar premorejo posamezni žanri na slovenski glasbeni sceni, več prizorišč je skrbelo za solidno dogajanje ob reki, Živa dvorišča, ki praznujejo deseto obletnico, so bila s svojimi pogovori s tujci v mestu in inovativnimi sprehodi čisti presežek. Muzika na cesti in ulično gledališče Ana Desetnica, en dan pa tudi folkloristi, so pospeševali utrip trgov in polnili lokale, poletja brez Art kampa, ki je z odrskim programom letos presegel samega sebe, pa si tako ne znamo predstavljati več. Festival Lent je odprl okna mesta in prezračil mariborsko dušo.
Za Narodni domom so naporni meseci. Ekipa je morala program zaradi spremenjujočih se razmer večkrat razstaviti in na novo sestaviti ter si glavo, namesto da bi jo izpraznila na dopustu, razbijala s koronaukrepi. A zadovoljni so lahko, da jim je uspelo izpeljati najtežjo izvedbo festivala doslej in da jim je občinstvo za trud hvaležno. Ljudje so zaščitne ukrepe dokaj dosledno upoštevali, čeprav so bili nekateri sami sebi namen. Najbolj nesmiselno je bilo zagrajevanje prizorišč uličnih predstav. Čez dan so namreč sedišča tam ostala prazna, ker so ljudje raje postopali v bližini ali zavili v bližnji lokal, zvečer pa je tudi okoli ograje nastajala gneča brez upoštevanja vseh pravil. Najbolj se je to izrazilo ob prižigu luči in odprtju fontane na Glavnem trgu, kjer se je množica povsem spozabila. A to ni odgovornost Narodnega doma, ampak obiskovalcev samih, še bolj pa občine, ki je prižig pripravila in nanj vabila. Fontana pa ... Ljudstvo jo je vzelo za svojo in jo z množičnim obiskovanjem in občudovanjem naredilo za glavno zvezdo festivala, Glavni trg pa za njegov neuradni Glavni oder. Če je prejšnja leta največ ljudi v mesto privabil ognjemet, je letos to vlogo pač opravil osvetljen vodomet. Festival Lent vedno najde pot do ljudskih src, četudi so posredi maske.