(FILM) Zvok svobode: Uspešnica iz ozadja

Letošnje filmsko poletje je bilo močno zaznamovano s komercialnim uspehom filmov Barbie in Oppenheimer, a v ozadju se je vseeno kuhala še ena velika zgodba. Že zgodaj poleti so iz ZDA k nam prihajale novice o filmu Zvok svobode (The Sound of Freedom), ki je na drugi strani Atlantika postal pravi fenomen. Film s 14 milijoni dolarjev proračuna, kar je za ameriške razmere razmeroma nizka vsota, je namreč do zdaj nabral že več kot 180 milijonov dolarjev prihodkov. Gre za faktor, ki ga s prodajo vstopnic nista ustvarila niti Barbie niti Oppenheimer.

Seveda pa to ni bil tisti glavni razlog za tako odmevnost filma po vsem svetu. Zvok svobode je namreč film, ki ga je goreče za svojega vzel celoten konservativni ideološki pol, kar vključuje tako desno usmerjene volivce, zvezdnike kot tudi medije in celo sam vrh ameriške politike. Zenit te nenadejane promocije se je zgodil 19. julija, ko je Donald Trump osebno gostil projekcijo filma v svojem elitnem golf klubu v New Jerseyu.

Že to pove, da mora film zelo pihati na dušo konservativni miselnosti. Pa je res tako? Zvok svobode je delo režiserja Alejandra Monteverdeja, v njem pa v glavni vlogi nastopi Jim Caviezel kot nekdanji ameriški agent, ki se odloči, da bo svoje življenje posvetil reševanju mladoletnikov izpod krempljev trgovine z otroki. Mimogrede, film je posnet po resnični biografski zgodbi zveznega agenta Tima Ballarda. Vsebina ne zveni kaj posebej izstopajoča, a dejstvo ostaja, da se Hollywood tradicionalno izogiba resnim, temačnim in mučnim temam, ki le redko vodijo k srečnemu koncu. In v tem je privlačnost tega filma za konservativno strujo - dejstvo, da izpade kot nekakšen osamljeni borec proti izprijenosti Hollywooda in tamkajšnji prevladujoči liberalni struji.

In le to je bilo potrebno, da so film za svojega vzeli vsi “zatrti in utišani glasovi” današnje družbe - od krščanskih skupin, konservativne politike do zagovornikov teorij zarote, kakršna je QAnon. Roko na srce je tudi ustvarjalna ekipa film promovirala s tem v mislih in tako denimo v promocijskih člankih o filmu redno beremo o krščanskem zaledju igralca Jima Caviezela. O tem, kako dobro se je zadeva prijela pri nas, priča tudi nenavadno obilje člankov o tem filmu v naših krščanskih in ideološko desnih medijih. Sicer smo še pred nekaj tedni v skrajno pohvalnih člankih o filmu Zvok svobode brali, da filma ne bo pri nas v kinu, a je vsa promocija očitno naredila svoje. Film bo tako od tega tedna na sporedu slovenskih multipleksov in nekaterih mestnih kin.

Ali je torej film Zvok svobode res posredna ostra kritika leve ideologije ali pa gre zgolj za običajno žanrsko zgodbo, v kateri so mnogi gledalci vložili malo preveč lastne domišljije? Slovenski ljubitelji in ljubiteljice filma se lahko v kinih od tega tedna sami odločijo, na katero stran se bodo postavili. Vsekakor pa je dejstvo, da utegne zaradi širše družbene odmevnosti film postati uspešnica tudi pri nas.