Rok Kajzer
Jur se je usidral tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika kot geslo za "tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov)". In to poimenovanje tisočaka v Sloveniji vztraja že, pozor, celo stoletje. Veliko je zgodb, večinoma sicer napačnih, kako smo prišli do jurja, a samo ena je prava. Uradno se je začela 30. novembra 1920, dejansko pa 11. aprila 1923, ko je bankovec za 1000 dinarjev Narodne banke Kraljevine SHS tudi dejansko prišel med ljudi. Rodil se je jur, enota, s katero še danes "merimo", koliko kaj stane. Na bankovcu je bil upodobljen sv. Jurij.
Bankovec Kraljevine SHS z merami 182 x 108 mm so natisnili pri francoski nacionalni banki v Parizu, ustvarila pa sta ga dva v tistih časih znana in čislana ustvarjalca bankovcev: slikar, kipar in ilustrator Gustave Fraipont in graver Emile Deloche. Nanj pa sta se podpisala v Srbiji nič manj znana možakarja: guverner Đorđe Vajfert, sicer industrialec (ustanovitelj modernega rudarstva) in filantrop, ter viceguverner Marko Stojanović, ki je, med drugim, uvedel cirilico v srbske institucije in bil zaslužen za popularizacijo fotografije v Srbiji. A zavetnik sv. Jurij ni prinesel veliko sreče bankovcu, čeprav se je njegovo ime v Sloveniji v denarnih poslih ohranilo vse do danes. Tisočak - takrat je veljal za zgornjo mejo mesečne plače - je bil namreč priljubljena tarča ponarejevalcev, tudi v Sloveniji, zato so vse bankovce med decembrom 1931 in februarjem 1932 preverili in jih zamenjali z novim, enakim, ki so mu dodali modro rozeto. Od marca 1932 ni bil več obvezno plačilno sredstvo, možno ga je bilo zamenjati le še pri narodni banki. Do leta 1936 so ga popolnoma umaknili iz obtoka.
Sv. Jurij
• Ne glede na to, da je večina podatkov o sv. Juriju zavita v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj čaščenih svetnikov v “starem” krščanskem svetu.
• Zanesljivo pa je, da je bil resnična zgodovinska osebnost. Je simbol boja proti zlu in predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha, ki ga pooseblja zmaj.
• Pri nas mu je posvečenih 75 cerkva.
• Po njem so imenovani tudi številni kraji (Šenčur, Šentjurij, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šenturška Gora ...).
• Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi. V Beli krajini imajo sprevod z zelenim Jurijem. Na kmetih je bil to pomemben dan: hlapci so takrat menjali gospodarje, blagoslavljali so konje.
• Poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav je Jurij zavetnik Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana in raznih viteških redov; pa tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj ...
Sv. Jurij se nikoli več ni vrnil na jugoslovanske in slovenske bankovce. Do uvedbe evra so nacionalne banke Jugoslavije in Banka Slovenije izdali devet različnih tisočakov in vsi so, ne glede na upodobitve, dobili ime jur. Leta 1931 se je na novem tisočaku pojavila kraljica Marija, bankovec iz leta 1935 ni nikoli prispel v obtok, prvi povojni je nosil lik partizana, naslednji žanjico, pa livarja, kmetovalko, na zadnjem skupnem jugoslovanskem tisočaku je bil lik Nikole Tesle. V samostojni Sloveniji smo dobili bon za 1000 tolarjev, tolarje pa smo sklenili s 1000-tolarskim Prešernom. Nobeden od junakov s tisočakov ni premagal sv. Jurija, tudi evro ne, ki sicer ni imel nikoli bankovca z napisom 1000, a je ostalo "jurja evrov". Še najbližje novemu jurju smo bili leta 1992, ko je Banka Slovenije izdala bankovec za 50 tolarjev z likom Jurija Vege.
Iz začetkov skupne države je samo še en bankovec povzročil nekaj podobnega kot Jurij. Gre za bankovec za 10 dinarjev Ministrstva za finance Kraljevine SHS iz leta 1919, na katerem je bil upodobljen kovač. Čeprav se je v denarnem prometu in poimenovanju "kovač" ohranil več desetletij (nove generacije tega poimenovanja ne poznajo več), pa slave sv. Jurija ni nikoli dosegel. Deset je danes deset, tisoč pa še vedno jurja.
