Franja Žišt
Neurja in podnebne spremembe vplivajo na slovenske gozdove. S katerimi izzivi se soočajo, zakaj je gozd premalo pester in koliko nadzora potrebuje, z direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije.
"Slovenski gozd je generalno dobro ohranjen," pravi Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki bdi nad 58 odstotki površine države, ki jih prekriva gozd. Po gozdnatosti v Evropi nas prekašata le še Švedska in Finska. Če želimo prikazati, koliko gozda je narava poškodovala v zadnjih neurjih, jih je smiselno postaviti v nekoliko širšo sliko. V žledolomu leta 2014 je bilo poškodovanih dobrih devet milijonov kubičnih metrov lesa, v vetrolomu decembra 2017 2,2 milijona kubičnih metrov. V tokratnih neurjih je po dosedanjih ocenah poškodovanih 540 tisoč kubičnih metrov lesa, kar predstavlja okoli deset odstotkov letnega poseka v gozdovih. K tem številkam je treba prišteti še podlubnike, zaradi katerih je do zdaj poškodovanih približno 500 tisoč kubičnih metrov. Vremenska in bolezenska nevšečnost sta tako poskrbeli, da je poškodovana petina letnega poseka. Sogovornik ocenjuje, da je z dogajanjem v gozdovih povezanih veliko izzivov. "Zadnja ujma nam predstavlja izziv predvsem zaradi razpršenosti, tako prostorsko kot količinsko. Od 14 gozdnogospodarskih območij jih je prizadetih kar 13."
"Slovenski gozd je generalno dobro ohranjen," pravi Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki bdi nad 58 odstotki površine države, ki jih prekriva gozd. Po gozdnatosti v Evropi nas prekašata le še Švedska in Finska. Če želimo prikazati, koliko gozda je narava poškodovala v zadnjih neurjih, jih je smiselno postaviti v nekoliko širšo sliko. V žledolomu leta 2014 je bilo poškodovanih dobrih devet milijonov kubičnih metrov lesa, v vetrolomu decembra 2017 2,2 milijona kubičnih metrov. V tokratnih neurjih je po dosedanjih ocenah poškodovanih 540 tisoč kubičnih metrov lesa, kar predstavlja okoli deset odstotkov letnega poseka v gozdovih. K tem številkam je treba prišteti še podlubnike, zaradi katerih je do zdaj poškodovanih približno 500 tisoč kubičnih metrov. Vremenska in bolezenska nevšečnost sta tako poskrbeli, da je poškodovana petina letnega poseka. Sogovornik ocenjuje, da je z dogajanjem v gozdovih povezanih veliko izzivov. "Zadnja ujma nam predstavlja izziv predvsem zaradi razpršenosti, tako prostorsko kot količinsko. Od 14 gozdnogospodarskih območij jih je prizadetih kar 13."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
