Bojan Bauman
Ilka Štuhec je na začetku tedna športno javnost presenetila z menjavo dveh pomembnih članov v ekipi - zapustila sta jo trener Grega Koštomaj in kineziologinja Anja Šešum. Mariborska smučarka ni sporočila imen novih sodelavcev, ker ju še išče (ekipa naj bi se bila razšla nedavno). To je nemudoma sprožilo ugibanja o vzrokih za to potezo. V javnosti je ekipa vse do konca delovala brezhibno. Aktualno vprašanje je seveda tudi, kdo bi utegnil zasesti izpraznjeni mesti in našo najboljšo smučarko voditi do novih zmag v svetovnem pokalu, na svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah ... Uvod v naš sobotni pogovor z Ilko Štuhec se je tako ponujal sam od sebe ...
Ste že izbrali novega trenerja, je ekipa spet popolna?
"Ne, od ponedeljka, ko sem javnosti sporočila svojo odločitev, se ni spremenilo nič. V resnici se mi z imenovanjem novih članov ekipe ne mudi. Časovnih omejitev si ne postavljam tudi zato, ker v tem trenutku tako ne morem smučati. In bo trajalo, preden se bom po poškodbi kolena spet odpravila na sneg. Časa za temeljit razmislek o tem, koga pripeljati v ekipo, je torej dovolj."
V tem trenutku je vaš fokus nedvomno drugje, na rehabilitaciji po poškodbi.
"V bistvu je tako. Trener z mano trenutno nima kaj početi. Cilje v smučanju pa sem si že tudi zdavnaj postavila. Dokler ne bom znova sposobna smučati, trenerja skorajda ne potrebujem."
Zagotovo pa veste, kaj od trenerja pričakujete, zahtevate. Katere prioritete pri izbiri trenerja so za vas pomembne?
"Moj trener mora imeti sposobnosti, ki so značilne za vse trenerje. Posebnih zahtev, da mora biti visok 1,95 metra in težak 95 kilogramov ... ne postavljam. Moramo se razumeti, mora biti dober trener in to je to."
Trener z mano trenutno nima kaj početi. Ne potrebujem ga, vse dokler se znova ne postavim na smuči
Massi je veliko ime, veliko je naredil in temu ni mogoče oporekati. A sama doslej nisem niti razmišljala o tem, da bi kakorkoli sodelovala
Dekleta ob meni se po progi vozijo še bolj napadalno, še bolj direktno ... po domače: še bolj noro
Ilka kot robokop
Na pogovor, ki sva ga opravila v mariborski restavraciji Kalvarija, je Ilka prišla sama. S pomočjo kolenske opornice se je sprehodila po Mladinski ulici v Mariboru. Opremljena je bila z berglo, s katero si pomaga pri vzpenjanju po stopnicah. Pri mizi potrebuje dva stola, na enem med razgovorom počiva njena poškodovana leva noga. Sicer je že dobro pokretna - in kdo bi rekel, da bo rehabilitacija trajala kar devet mesecev. In to kljub temu, da je v četrtek popoldne, ko sva se pogovarjala, rehabilitaciji namenila že tri ure.
Pomembno je samo, da mi to, za kar se odločim, ustreza. Kar mislijo drugi, ni pomembno
Ilka o otrocih
Pri 28 letih dekleta verjetno že kdaj pomislijo tudi na svojo družino. Je to tudi v mislih Ilke Štuhec? “Družino bi nekoč vsekakor rada imela. Za zdaj si sposodim nečakinji. Super je, ne nazadnje ju lahko v nekem trenutku zmeraj vrnem sestri.”
