(INTERVJU) Seksologinja Gabrijela Simetinger: Zaradi koronavirusa bomo previdnejši, a se zaradi tega ne bomo odrekali seksu

Urška Kereži
16.05.2020 05:30

O tem, ali je libido, ki življenju daje vonj, okus in barvo, odpornejši proti virusni epidemiji od našega imunskega sistema, s seksologinjo brez dlake na jeziku.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Pri seksu gre za kontakt dveh oseb in možnost prenosa virusa je stoodstotna. Tudi če se izognete poljubljanju, saj so prav roke eden največjih virov bakterij in virusov, še posebno če so kontaminirane," je ob izbruhu korone med ljudmi odmevalo opozorilo nekdanje svetovalke za znanost pri ameriškem ministrstvu za zdravje in socialo, epidemiologinje Anne Muldoon. Bo izkušnja s covidom-19, ki sicer ni uvrščen med tako imenovane spolno prenosljive okužbe, je pa intimnost zagotovo najučinkovitejši način njegovega prenosa, ob družabnem življenju za zmeraj spremenila, celo osiromašila še naše spolno življenje? Gabrijela Simetinger, ginekologinja z več kot dvema desetletjema izkušenj na področju psihoseksualne terapije, je skorajda prepričana, da ne.
Že dva meseca smo del globalnega eksperimenta, ki testira naš odziv na socialno distanco v vseh dimenzijah. In napovedi trdijo, da (veliko) bolje ne bo (več) nikoli. Koliko nam je potem sploh še do seksa?
"Popravila bi vas - držati bi se morali fizične distance, a ostati socialno povezani. Ob tem si nekateri seksa želijo, drugim ni do njega. Odvisno, kakšno stopnjo stresa nam povzroča trenutna situacija. Spolna želja je namreč sestavljena tako iz biološkega, psihološkega kot socialno kulturološkega dela. Prvi, biološki, ki bi ga lahko poimenovali poželenje, vključuje anatomijo in nevroendokrino funkcijo, povezano s spolnimi organi in hormoni. Drugi je motivacija, ki je psihološki del spolne želje, ter vključuje vpliv posameznikovega duševnega stanja, razpoloženja in zmožnost tvorjenja medosebnih odnosov. Medtem ko tretji del predstavlja še družbena komponenta, ki upošteva ideje, vrednote, pravila kulture v spolnem izražanju. Zato za spolni odnos poželenje pač ni dovolj in znano je, da stres, zaradi psihološke ali družbene komponente, ne vpliva pozitivno na spolno željo. Če smo v teh dneh torej pod stresom zaradi kateregakoli problema, strahu pred okužbo, preobremenjeni z delom, izgubo ali strahom pred izgubo dela, dohodka, šolanja na domu, težav s partnerjem, v skrbi za starše, da ne zbolijo, in podobnega, to slabo vpliva na poželenje. Če nam situacija, kot je, ustreza in nas sprošča, ker se je svet deloma upočasnil in imamo končno spet nekaj čas zase, kar pozitivno vpliva na naše počutje, pa je spolna želja lahko večja in se želimo predajati tudi telesnim užitkom."

Robert Balen
Robert Balen
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.