(INTERVJU) Zgodovinar Robin Vose: Internet omogoča globalno cenzuro na način, ki si ga papeži niso mogli niti zamisliti

Franja Žišt Franja Žišt
02.11.2024 07:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
“V zgodnjem obdobju, v 16. stoletju, sta bila branje in pisanje zelo elitni dejavnosti, zato cenzura morda ni prizadela povprečnega človeka.”
“V zgodnjem obdobju, v 16. stoletju, sta bila branje in pisanje zelo elitni dejavnosti, zato cenzura morda ni prizadela povprečnega človeka.”
Franja Žišt
"V zadnjem letu sem bil v Sloveniji trikrat," preseneti Robin Vose, profesor zgodovine na kanadski univerzi St. Thomas v Frederictonu. Nedavno je v slovenščini izšla njegova knjiga Indeks prepovedanih knjig; štiri stoletja boja za besedo in podobo v imenu večje Božje slave, ki je prva celovita zgodovinska analiza zloglasnega katoliškega Indeksa, profesor pa se v njej dotakne razprav o prepovedanih knjigah, vseh vrst cenzure in svobode govora. A v Sloveniji je bil tokrat tretjič iz povsem drugih razlogov. Sodeluje namreč z National Geographicom, vodi turiste po različnih delih Evrope in jim predava o zgodovini. V Sloveniji so hodili po delih Poti Alpe Adria, vmes pa je predaval o Sloveniji in Avstro-Ogrski, o kulturnem ozadju tistega, kar so videli ob poti. "Veliko sem študiral Avstro-Ogrsko cesarstvo in njegovo cenzuro. Pa tudi čudovito obdobje razsvetljenstva pri vas, z ljudmi, kot je Žiga Zois, odkritje alpinizma in Triglav … Res zanimivo obdobje v zgodovini znanosti," entuziastično razlaga Vose. "Seveda je v Sloveniji tudi lepo. Hodimo po dolini Soče in pijemo vino iz Goriških brd," se nasmehne sogovornik, ki mu je naša država zelo všeč. "Najbolj všeč mi je, da ima Ljubljana toliko knjigarn. Mislim, da še nikjer na kvadratnem kilometru nisem videl toliko knjigarn kot tukaj. To je zdrav znak. Nobena družba ni popolna, vendar je zelo lepo videti tako, v kateri so knjige in literatura na voljo, kar pomeni, da so normalizirane," razmišlja.

Iz vsebine:

- Kdorkoli ima moč, naj bo to religija ali vlada, če želi to moč uporabiti za cenzuro, jo bo.

- Statističnih podatkov o tem, koliko knjig je bilo uničenih ali jih ni bilo mogoče nikoli izdati, ni.

- V 16. stoletju je bilo v knjigah in umetnosti presenetljivo veliko spolnih vsebin, s katerimi Cerkev ni imela težav. Tudi Sveto pismo je lahko na nekaterih mestih precej erotično.

- Če ljudem rečete, naj ne berejo določenih knjig, se njihova prodaja takoj poveča.

- V zgodnjem obdobju, v 16. stoletju, sta bila branje in pisanje zelo elitni dejavnosti, zato cenzura morda ni prizadela povprečnega človeka.

- Velike knjižne založbe ali medijska podjetja 'potisnejo' svojo vsebino na prvo mesto naših iskanj v Googlu, kar pomeni, da manjšinskih knjig, manj priljubljenih ali neodvisnih knjig ne bomo nikoli videli. Niso cenzurirane, še vedno so na internetu, vendar je manj verjetno, da jih bomo videli.

- Veliko tradicionalnih medijev ima v rokah zelo malo podjetij, kar ima učinek cenzure. Na drugi strani so socialni mediji, ki nimajo nobenih standardov. Ustvarjajo jih ljudje, ki nimajo medijskih veščin, imajo samo mnenja.

- Sploh ne vemo, da smo manipulirani, ker smo manipulirani nevidno in na nek način z lastnim soglasjem. Mi kupujemo, dobesedno plačujemo za manipulacijo.

- Ampak to, da je nekaj napisano, še ne pomeni, da moramo to vsi prebrati in za to plačati.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta