Franja Žišt
“Na nekaterih področjih delamo res vrhunsko znanost, smo tudi brez dvoma najboljši v svetu,” pravi dr. Matjaž Humar.
"Mikroskop," pokaže v Laboratoriju za biološko in mehko fotoniko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan (IJS) raziskovalec doc. dr. Matjaž Humar. "Upravljamo ga z joystickom. Kot da igraš računalniško igrico," se nasmehne ob sodobni raziskovalni napravi, kjer je vse avtomatizirano. "Nanj lahko nastaviš vzorec in greš domov ter delaš na daljavo," izpostavi še eno zanimivo dejstvo sodobne znanosti. Del mikroskopa je tudi inkubator, v katerem so enaki pogoji kot v človeškem telesu: 37 stopinj Celzija, visoka vlažnost in petodstoten CO2. Tako lahko z mikroskopom dlje časa preučujejo žive celice. "Osvetljujemo jih z različnimi viri svetlobe, tule je en tak laser, katerega barvo lahko poljubno spreminjamo. Svetloba gre v mikroskop in osvetli majhne laserčke v celicah, ki potem oddajajo svetlobo," pripoveduje s primorskim naglasom raziskovalec in dodaja, da odzive zabeležijo s kamero ali spektometrom in jih merijo. Potem sogovornik pokaže še mikroinjektor, s katerim lahko v posamezno celico vbrizgajo laser. Nato v rokah že drži kozarec kislih kumaric, v katerem so s prostim očesom nevidni užitni laserji, prav tako so tudi v breskovem kompotu, ki stoji zraven kumar. Na steklenici mleka je nekoliko večji laser, ki meri kislost, da lahko vidijo, ali se je mleko že pokvarilo. Tu so še inkubator za gojenje celic in še en mikroskop in spektrometer ter laser in pa optična postavitev za generacijo prepletenih fotonov, ki se uporabljajo za kvantno optiko, kvantne komunikacije in kvantno računalništvo. Pogovarjali smo se z izjemnim znanstvenikom, ki je pridobil že drugi projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).
Iz vsebine:
- Pri raku bi se dalo spremljati migracijo celic, metastaze. Označimo lahko rakave celice in potem vidimo, kam katera gre, ker ima vsaka svojo črtno kodo.
- Na televiziji je mogoče marsikaj videti, premalo pa je znanosti in tehnologije. V ospredju so bolj politika, vojne …
- Mogoče kdaj kakšen projekt delamo tudi zato, da je zanimiv za javnost.
- Imamo ene najboljših študentov fizike na svetu, čeprav jih je, žal, zelo malo.
- “Na nekaterih področjih delamo res vrhunsko znanost, smo tudi brez dvoma najboljši v svetu,” pravi dr. Matjaž Humar.
- “V Ameriki je kvaliteta življenja pač nižja, pa tudi, potem ko imaš enkrat družino, je vse zelo drago,” pravi o razlogih za vrnitev domov Humar.
- “Konkretno, v Sloveniji sem bil pač fizik in delal fiziko, v ZDA sem se potem seznanil tudi z biologijo, moral sem gojiti celice ali pa rezati prašiče.”
- “Ne samo, da imamo nizke plače, ampak nekdo bo, tudi če bo delal slabšo znanost, raje šel na Oxford kot v Slovenijo, to je dejstvo.”
- “Če si samo zaprt v svojem laboratoriju in delaš na neki specifični zadevi, imaš zaprta obzorja.”
Iz vsebine:
- Pri raku bi se dalo spremljati migracijo celic, metastaze. Označimo lahko rakave celice in potem vidimo, kam katera gre, ker ima vsaka svojo črtno kodo.
- Na televiziji je mogoče marsikaj videti, premalo pa je znanosti in tehnologije. V ospredju so bolj politika, vojne …
- Mogoče kdaj kakšen projekt delamo tudi zato, da je zanimiv za javnost.
- Imamo ene najboljših študentov fizike na svetu, čeprav jih je, žal, zelo malo.
- “Na nekaterih področjih delamo res vrhunsko znanost, smo tudi brez dvoma najboljši v svetu,” pravi dr. Matjaž Humar.
- “V Ameriki je kvaliteta življenja pač nižja, pa tudi, potem ko imaš enkrat družino, je vse zelo drago,” pravi o razlogih za vrnitev domov Humar.
- “Konkretno, v Sloveniji sem bil pač fizik in delal fiziko, v ZDA sem se potem seznanil tudi z biologijo, moral sem gojiti celice ali pa rezati prašiče.”
- “Ne samo, da imamo nizke plače, ampak nekdo bo, tudi če bo delal slabšo znanost, raje šel na Oxford kot v Slovenijo, to je dejstvo.”
- “Če si samo zaprt v svojem laboratoriju in delaš na neki specifični zadevi, imaš zaprta obzorja.”
Obiščite spletno stran brez oglasov.
