Narednik orožniške postaje Cankova Ivan Kranjec je sredi aprila 1923 za murskosoboško okrajno sodišče sestavil poročilo, ki je bilo bolj podobno ljubezenskemu romanu z bridkim koncem. Glavna akterja ljubezenske zgodbe, ki je bila v nerodnem nesoglasju z naravo formalnega dokumenta, sta bila Mihael Dimitrijevič Kuprejanov in Margit Gonda. Ona je bila šestnajstletna hči judovskega živinskega trgovca Franca Gonde iz Murske Sobote, on ruski emigrant, zaposlen pri njegovem tastu kot delavec. Ko je narednik tistega pomladnega dne okrog petnajste ure popoldne aretiral sedemindvajsetletnika, rojenega v premožni petrograjski družini, si najbrž ni predstavljal, da je mladeničeva mati Stefanija po begu iz Rusije s poroko postala članica berlinske aristokracije. Kdo ve, ali je izvedela, da se je njen sin znašel v slovenskem zaporu pod obtožbo zvodništva, ker je nekaj dni pred tem skrivoma odpeljal zdoma mladoletno Margit Gonda. O njuni romanci so kmalu lahko brali celo prekmurski migranti v Clevelandu in Ohiu.
Mlada ljubimca je še pred prečkanjem državne meje prestregla policijska patrulja. Vidno zasanjani Mihael Kuprejanov je uniformiranima moškima brez zadrege opisal, da sta se s pobeglo Margit nameravala poročiti in odpotovati v nekdanjo domovino. Res je bilo, da je večina ruskih emigrantov iz višjih socialnih slojev, ki jih je po ruski državljanski vojni sprejela Kraljevina SHS, podobno kot Kuprejanov sanjala edinole o vrnitvi v Rusijo. Utapljajoča čustvenost visokoraslega omikanega mladeniča, ki je poleg ruskega govoril še nemški in francoski jezik, in katerega obraz je izžareval zdravje navkljub dvema vrstama slabih zob, je brez dvoma imponiralo najstnici. A vendar Margit ob prvem soočenju s policijskimi preiskovalci ni bila pripravljeni igrati zaljubljene naivke. Naredniku Kranjcu je povedala, da je bila zdoma zvabljena pod pretvezo, vendar je nekaj njenih osebnih predmetov to trditev spodbijalo. Orožnik je pri mladenki odkril listič s slovarčkom za potovanje, na katerem je bilo v nemščini in ruščini zabeleženo, da potuje ona, Margarita F. Kuprejanova, v Rusijo s svojim možem, ruskim oficirjem Mihaelom Dimitrijevičem Kuprejanovom. Končno je resnicoljubnost mlade Margit postavil pod vprašaj še zmečkan listič, kasneje priložen kazenskemu spisu, in na njem besede: "Ich bin ein Russin = Ja ruskaja."
Prekmurje je bilo v letih po prvi svetovni vojni intenzivno podvrženo iskanju novih kolektivnih identitetnih oprijemališč
Sodišču je potožila, da živi njen oče nemoralno, sama pa ne more več prenašati govoric o njem po Murski Soboti in okolici
