Japonska se spominja močnega potresa izpred desetih let, ki mu je sledil uničujoči cunami. Ta je ubil več kot 18.000 ljudi in sprožil najhujšo jedrsko krizo po Černobilu, ki se je zgodila četrt stoletja prej. Zaradi incidenta je bilo evakuiranih približno 160.000 ljudi in mnogi se deset let pozneje še niso vrnili v svoje domove, morda se tudi nikoli ne bodo.
Nesrečo so ves čas spremljali šumi v komunikaciji in pomanjkljivo poročanje javnosti, zato je svet upravičeno zajela panika. Tako je že 7. marca upravitelj jedrske elektrarne Tokio Electric Power Company (TEPCO) japonski agenciji za jedrsko varnost predložil poročilo, v katerem napoveduje možnost do 10,2 metra visokega cunamija v jedrski elektrarni Fukušima-Daiiči v primeru potresa, podobnega potresu z močjo 7,2. TEPCO je to napoved imel že od leta 2008, vendar je s predložitvijo poročila zamudil, ker "ni čutil potrebe po takojšnjem ukrepanju glede ocen, ki so bile v fazi raziskave", so dejali kasneje.
Potres in cunami
Enajstega marca se tla pričnejo tresti in vse se zgodi v eni uri. Ob 14.46 potres z močjo 9,1 stopnje strese obalo otoka Honšu na globini približno 24 kilometrov. Jedrski reaktorji 1, 2 in 3 jedrske elektrarne Fukušima I se samodejno zaustavijo zaradi tresljajev. Jedrski reaktorji 4, 5 in 6 so bili v rednem vzdrževanju in niso obratovali, elektrarna je bila odrezana od električnega omrežja, vendar so se za nadaljevanje hlajenja sprožili rezervni dizelski generatorji, samodejno se je vklopilo hlajenje reaktorjev. A zasilni hladilni sistem reaktorja 1 so ročno izklopili, da bi preprečili poškodbe reaktorja (temperatura v tem trenutku ni bila kritična), a je odpovedal kondenzator za hlajenje vodne pare. Ob 15.46 udari 14-metrski cunami, ki ga je sprožil potres, preseže steno, zasnovano za zaščito elektrarne pred cunamijem višine 5,7 metra, poplavi objekt Fukušima in onemogoči delovanje rezervnih dizelskih generatorjev - vsi razen enega so bili nameščeni pod zemljo. Z izgubo celotnega napajanja z električno energijo sistemi začnejo odpovedovati drug za drugim.
Kaskade težav ni več mogoče ustaviti, reaktor 1, ki eksplodira dan kasneje, je najhuje poškodovan. Ob sedmih zvečer japonski premier Naoto Kan razglasi jedrsko nevarnost, ob devetih zvečer se prične evakuacija naselij v desetkilometrskem pasu, ki se kasneje razširi. Začne se nekaj mescev dolg boj s pregretim gorivom, vrstijo se eksplozije, zmanjkuje vode za hlajenje reaktorjev, širi se sevanje po zraku, radioaktivni elementi so zaznani v pitni vodi, francoski znanstveniki pa izračunajo, da se je zaradi nesreče zgodil daleč največji izliv radioaktivnega materiala v ocean. V ozračje je ušlo 46 odstotkov količine cezija-137, ki ga je izpustil Černobil.
Okrevanje in olimpijski ogenj
Demontaža elektrarne traja skoraj desetletje in nekaj napredka je bilo doseženega. Potencialno nevarno izrabljeno gorivo so odstranili z vrha ene od poškodovanih reaktorskih zgradb, a glavnina problema ostaja. Stopljeno gorivo je še vedno v reaktorjih in območja okoli postaje ostanejo zaprta za prebivalce. Nekatera bolj oddaljena mesta so ponovno odprli, vendar se vsi prebivalci niso vrnili. Zdravstvene analize pri otrocih niso pokazale večjih posledic, neposrednih smrti zaradi sevanja ni bilo, nekaj delavcev, znanih pod imenom Fukušiminih 50, je prejelo previsoke doze sevanja, za rakom ščitnice je leta 2013 umrl njihov vodja, a tega niso povezali z nesrečo, saj bi se rakavo obolenje lahko pričelo razvijati prej.
Srb za varnost se je povečala tudi zato, ker bo Tokio to poletje gostil olimpijske igre - vključno z nekaterimi dogodki, oddaljenimi manj kot 60 kilometrov od elektrarne. Dvajset kilometrov južno od Fukušime-Daiči, v tako imenovanem J-Villageu, bo 25. marca začela pot olimpijska bakla, kar bo ob deseti obletnici nesreče in epidemiji simboliziralo moč okrevanja.
Po nesreči okreva tudi jedrska energija
Nesreča je ustavila ali pa močno predrugačila tudi jedrsko industrijo. Lekcije Fukušime so nedavno proučili pri organizaciji Greenpeace. Evropska unija je po nesreči na Japonskem odredila stresne teste za evropske elektrarne. Oda Becker, Greenpeace:
"V hitrem odzivu na katastrofalno nesrečo v elektrarni Fukušima je Evropski svet marca 2011 sklenil, da je treba pregledati varnost vseh jedrskih elektrarn v EU in na podlagi celovitega pregleda tveganj izdelati ocene varnosti, to je tako imenovane stresne teste. Vendar se je že dva meseca kasneje obseg testov izjemnih situacij v EU zmanjšal. Stresni testi so obsegali tri teme: odziv jedrske elektrarne v različnih ekstremnih situacijah (potresi, poplave in ekstremni vremenski dogodki), zmožnosti za obvladovanje posledic izpada električne energije in zmožnosti za preprečevanje večjega radioaktivnega izpusta v primeru hujše nesreče. Testi so razkrili številne pomanjkljivosti vseh evropskih jedrskih elektrarn, predvsem glede sposobnosti elektrarn, da prenesejo več zunanjih nevarnosti, in pomanjkanje možnosti za obvladovanje posledic." Do konca leta 2012 so nacionalni regulatorji izdelali nacionalne načrte (NAcP) za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
"Pomembno je razumeti, da stresni testi EU niso mogli upoštevati vseh ključnih varnostnih vprašanj. Preveč dejavnikov ni bilo upoštevanih, med najpomembnejšimi so zastarelost, varnostna kultura in ranljivost pred terorističnimi napadi," pojasni Beckerjeva.
“Preveč dejavnikov ni bilo upoštevanih, med najpomem-bnejšimi so zastarelost, varnostna kultura in ranljivost pred terorističnimi napadi”
Krško in varnost
Glavni del NAcP je sestavljal že načrtovani varnostni program nadgradnje (SUP), ki naj bi bil v Jedrski elektrarni Krško (NEK) izveden leta 2016. Leta 2014 je NEK obvestila urad za jedrsko varnost, da izvajanje SUP do konca leta 2018 ni mogoče zaradi finančnih omejitev. "Lastnika NEK namreč nista hotela financirati nadgradenj zaradi dvomov, da bo elektrarna še vedno lahko proizvajala elektriko za konkurenčno ceno. Lastniki so naročili študijo finančne rentabilnosti, ki je pokazala, da bi se vlaganje v izboljšave izplačalo le, če bi se življenjska doba podaljšala do leta 2043," ugotavlja Greenpeace.
Nadgradnje nuklearke so seveda pomembne v luči podaljševanja življenjske dobe elektrarne s 40 let na 60, torej do leta 2043. Lani oktobra je po posredovanju nevladnih organizacij Agencija RS za okolje odločila, da je za podaljšanje delovne dobe treba izdelati presojo vplivov na okolje. Nevladniki vidijo glavno težavo v potresih. Krško je edina evropska nuklearka, zgrajena na potresnem območju, analize iz leta 2004 pa so pokazale, da je tveganje za potres večje, kot so predvidevali ob gradnji nuklearke.
"Danes nihče ne govori o konkurenci v jedrski energiji"
V zadnjih letih je v jedrski energiji (tako po investicijah kot projektih) nesporno vodilni ruski državni Rosatom, ki utrjuje vezi s partnerskimi državami tudi z obilnimi investicijami in ustanavljanjem znanstvenih jedrskih središč. Plod takega meddržavnega sodelovanja je tudi madžarski Paks. Pogovarjali smo se s podpredsednikom Rosatoma, zadolženim za marketing, Antonom Moskvinom.
Rosatom danes upravlja 35 ruskih jedrskih elektrarn, portfelj tujih projektov Rosatoma pa vključuje 36 enot v različnih fazah izvedbe. Medtem ko se v Rusiji gradijo tri jedrske elektrarne, naročila v tujini presegajo 135 milijard ameriških dolarjev. Večina agregatov je izdelanih po vodilni tehnologiji VVER-1200, ki spada v zadnjo generacijo reaktorjev.
Poleg gradnje velikih jedrskih elektrarn Rosatom razvija tudi druge izdelke - majhne jedrske elektrarne, središča jedrske znanosti in tehnologije, ki temeljijo na raziskovalnih reaktorjih, in nova področja, kot so vetrne elektrarne in vodikova energija.
Kako se je preoblikoval jedrski trg v zadnjih letih? Katero podjetje je vaš najbližji “zasledovalec”?
“Danes nihče ne govori o konkurenci v jedrski industriji; zdaj gre za partnerstvo med akterji na energetskem trgu. Danes aktivno sodelujemo z različnimi podjetji v jedrskem sektorju, vključno s tistimi iz Evrope in Amerike. Rosatom ima referenčno in dobro preizkušeno tehnologijo generacije 3+, razvija popolnoma nove poslovne linije in deluje po vsem svetu. Maja letos smo izdelali plavajočo jedrsko termoelektrarno Akademik Lomonosov. Ta dogodek je mejnik za svetovni energetski trg. Zdaj se dogovarjamo za izvajanje ruskega projekta kopenske majhne jedrske elektrarne. Rad bi poudaril, da je izvajanje obsežnega projekta na področju jedrske tehnologije dolga pot, ki lahko traja več kot eno desetletje, njegov uspeh pa je v veliki meri odvisen od mednarodnega partnerstva. V zvezi s tem smo vedno odprti za dialog z vsemi udeleženci na trgu.”
Gradite 36 jedrskih reaktorjev po vsem svetu. Koliko in kateri izmed njih so v Evropi?
“Projekte z ruskimi agregati izvajamo v Belorusiji (dve enoti), na Madžarskem (dve enoti) in na Finskem (ena enota).”
V katerih fazah izgradnje so tiste v Evrope in kakšni so finančni viri teh naložb? Investicija v Paks je sodelovanje Rusije in Madžarske ...
“Na Madžarskem aktivno delamo na projektu NE Paks-2 z dvema enotama Gen 3+ VVER-1200. Kljub pandemiji koronavirusa projekt poteka po načrtih. Celoten paket dokumentov za pridobitev gradbenega dovoljenja za NE Paks-2 je bil madžarski atomski upravi predložen lani poleti, zdaj pa poteka gradnja poslovnih stavb. Po prejemu odobritve madžarske uprave za atomsko energijo se bodo začela glavna dela. Na Finskem smo s konzorcijem francoske družbe Framatome SAS in nemške družbe Siemens AG podpisali pogodbo za dobavo glavnega dela I&C za NE Hanhikivi-1. Mimogrede, finski regulator STUK je zaradi karantenskih ukrepov prvič v zgodovini prek videokonference opravil načrtovani pregled splošnega dobavitelja prav v NEK Hanhikivi. Zagon prvega bloka beloruske NE je v zaključni fazi. Vsi trije projekti temeljijo na ruski tehnologiji 3+ generacije VVER-1200.
Kar zadeva financiranje, imamo bogate izkušnje z izvajanjem projektov v popolnoma različnih regijah, z različno zakonodajo in zahtevami strank. Našim partnerjem ponujamo različne finančne modele. Na Madžarskem je to medvladno posojilo, v Turčiji pa smo glavni delničar in vlagatelj. Vsak model ima svoje prednosti, izbira pa vedno ostane pri naših tujih partnerjih.”
V svoji predstavitvi na konferenci jedrskih strokovnjakov 2020 ste navedli, da postaja jedrska energija finančno bolj učinkovita in prilagodljiva. Kako?
“Imamo velik portfelj tujih naročil; izvajamo projekte v popolnoma različnih regijah. To nam omogoča optimizacijo poslovnih in proizvodnih procesov. Vse to pozitivno vpliva na stroške projektov. Ponujamo različne finančne modele, ki so prilagojeni pogojem določene stranke. Poleg tega se na trgu pojavljajo novi izdelki, na primer majhni modularni reaktorji (SMR). SMR je pri plavajočem in zemeljskem načrtovanju mogoče izvajati v državah, ki nimajo velike omrežne infrastrukture ali ne potrebujejo velike količine električne energije, proizvedene v NE z veliko zmogljivostjo.”
Predviden datum upokojitve Jedrske elektrarne Krško je leta 2023, vendar Slovenija načrtuje podaljšanje življenjske dobe za 20 let. Ali imate v Rosatomu podobne primere? Kakšni so previdnostni ukrepi pri teh postopkih?
“Podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn po izteku določene življenjske dobe je ena od nujnih nalog na sedanji stopnji razvoja ruske jedrske industrije. Ekonomsko upravičeno trajanje dodatne življenjske dobe jedrskih elektrarn je od 15 do 30 let in je v vsakem primeru določeno s tehničnimi in ekonomskimi dejavniki. Dela na podaljšanju življenjske dobe obstoječih blokov ruskih NE se izvajajo od leta 1998.
Najprej se je življenjska doba blokov 3-4 NE Novovoronezh in enote št. 1 NE podaljšala za 15 let. Trenutno se življenjska doba blokov jedrskih elektrarn Novovoronezh, Kola in Kalinin podaljšuje za različna obdobja do 30 let nad načrtovano. Pred podaljšanjem življenjske dobe je bila izvedena posodobitev pogonskih agregatov, vključno z reaktorskimi posodami za obnovo lastnosti kovine.
Če govorimo o evropskih projektih, lahko za primer navedemo bolgarsko NEK Kozloduj, kjer je Rosatom zaključil dela za podaljšanje življenjske dobe blokov 5-6 in posodobil proizvodno opremo za povečanje zmogljivosti na 104 odstotke.”opremo za povečanje zmogljivosti na 104 odstotke.”
Obiščite spletno stran brez oglasov.
