Kako onesnažujemo v Mariboru?

Svetlobno onesnaževanje predstavlja eno od novejših oblik degradacije okolja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Panorama z razglednega stolpa na Mariborskem Pohorju med in po nočni smuki.
Igor Žiberna

Človek je različne načine osvetljevanja okolja ponoči uporabljal že od prazgodovine, vendar bi lahko o intenzivnejšem svetlobnem onesnaževanju govorili šele od uporabe električnih sijalk. Svetlobno onesnaženje lahko opredelimo kot emisijo svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Slovenija sodi med države, ki so sorazmerno zgodaj sprejele pravno podlago, ki omejuje svetlobno onesnaževanje (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 2007), vendar se stanje ne izboljšuje s pričakovano dinamiko, marsikje se je stopnja svetlobnega onesnaženja celo poslabšala. V Sloveniji za javno razsvetljavo v povprečju porabimo 83 kWh tokovine na prebivalca na leto, kar je približno dvakrat več od porabe v Nemčiji ali na Nizozemskem, po uredbi pa je cilj zmanjšanje pod 44,5 kWh.
V zadnjem času nam analizo stanja svetlobne onesnaženosti omogočajo satelitski posnetki. Eden od zadnjih, ki merijo svetlobno onesnaženost (tako imenovano radianco) v nW na steradian na kvadratni centimeter, je satelit Suomi, ki je začel delo leta 2012, popolni podatki pa so na voljo od januarja 2013. Podatke daljinskega zaznavanja smo uporabili za analizo stanja in trenda svetlobne onesnaženosti po občinah v Sloveniji od januarja 2013 do decembra 2017. Maribor je bil tako po povprečni radianci kot povprečnem trendu radiance na tretjem mestu po povprečni radianci na prebivalca, na površino in na kilometer javne ceste pa vselej pred Ljubljano. V Mestni občini Maribor je bilo leta 2017 svetlobno najbolj onesnaženo območje med trgovskim centrom City ob Titovi cesti in glavno avtobusno postajo ob Mlinski ulici, najmanj pa območje ob avstrijski meji, severozahodno od Gaja nad Mariborom. Nočna smuka na Mariborskem Pohorju prav tako predstavlja dodaten vir svetlobnega onesnaževanja. Osvetljena smučišča ustvarijo lastno svetlobno kupolo, ki jo lahko brez težav prepoznamo na nočnih panoramskih posnetkih.
Osrednji del Pohorja sodi v zaščiteno območje Nature 2000, vendar pa se umetna svetloba seveda ne zaustavi na njeni meji. Stanje svetlobne onesnaženosti na območju Nature 2000 je daleč najslabše na območju Mestne občine Maribor (1,47 nW/sr cm2, maksimalna radianca 7,87 nW/sr cm2), sledijo pa občine Rače-Fram, Hoče-Slivnica, Ruše in Slovenska Bistrica.

Ciril Horjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta