Glorija Lorenci
Kdaj ste zadnjič videli Rimsko cesto, našo galaksijo? Jo je kdaj videl vaš otrok? Najbrž ne; Rimska cesta "izginja" v pojavu, imenovanem svetlobno onesnaženje, ki se manifestira kot sij neba. Sodimo med tistih 60 odstotkov Evropejcev, ki jim pogled na našo galaksijo več ni mogoč. Veliko huje: Slovenci sodimo v sam evropski vrh svetlobnih onesnaževalcev, pred nami je samo Belgija.
Ne opazimo hitrosti, s katero izgubljamo nočno nebo. Slovenski astronomi, poklicni in amaterski, opozarjajo, da vidne razlike v kvaliteti nočnega neba pri nas ne prihajajo v časovnih presledkih generacij ali desetletij. Iz leta v leto je opazno slabše.
Na stotisoče svetilk javne razsvetljave smo posejali tako na gosto po cestah in javnih površinah, da je okno v vesolje zaprto ne le za astronome, tudi za nas. Pretirano število postavljenih svetilk, pretirana moč osvetljevanja.
Mesta in večja naselja so tako ali tako očitno že izgubljena bitka, zadnja leta se brezumno in pretirano osvetljevanje seli tudi na podeželje - prenašanje urbanih vzorcev v način življenja na podeželju je očitno županska predvolilna uspešnica. Brez premisleka o smiselnosti takšnega početja, brez premisleka o posledicah in stroških. Drži, v primerjavi z večino držav se lahko pohvalimo, da nam je uspelo obdržati okoliše neokrnjene narave, a je takšna samo še podnevi. Ko se stemni, je vse prej kot prvobitna. Največji paradoks: po ohranjanju temnega neba je Slovenija evropski polom, hkrati pa smo od leta 2007 edina država v svetu, ki ima spisano uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. A stopnja svetlobnega onesnaževanja se je od takrat marsikje samo še poslabšala.
Ljubiteljski astronomi izumirajo
Andrej Mohar, okoljevarstvenik, ljubiteljski astronom, izvedenec za meritve svetlobnega onesnaževanja, promotor ekološke razsvetljave in oster borec proti svetlobnemu onesnaževanju, je konec lanskega leta prejel prestižno nagrado Mednarodnega združenja za temno nebo (International Dark-Sky Association, IDA). Postal je tudi ime tedna na Valu 202. Nagrado je prejel za razvoj napredne ekološke svetilke za osvetljevanje objektov kulturne dediščine (največ je cerkva) s programiranim svetlobnim snopom, prirejenim za vsak objekt posebej, ki je usmerjen izključno na pročelje objekta in tako preprečuje uhajanje svetlobe v nebo. Mohar, eden najaktivnejših članov društva Temno nebo Slovenije, ne govori le o pojavu onesnaževanja neba, s prstom kaže tudi na glavne krivce: Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ministrstvo za infrastrukturo, Alenko Bratušek, ministrstvo za okolje in prostor ... Z opremo, ki so jo razvili v njegovem podjetju in ki jo uporablja večina znanstvenikov na tem področju, med drugim na observatorijih v čilski puščavi Atacama - kot je zapisal astronom Herman Mikuž -, je nenehno na terenu. Predzadnji dan preteklega leta se nam je oglasil z lokacije dražgoškega spomenika: "Sem na 'položaju' ... Lepo nebo, ampak močno svetlobno onesnaženo. Javna razsvetljava v vasi Dražgoše je bila ugasnjena. Pohvalno. Pa saj je nihče ne potrebuje, vsi ljudje spijo ..." No, v večini slovenskih vasi ni tako.
Zaradi več nujnih obveznosti
Generalni direktorici ministrstva za okolje in prostor mag. Tanji Bolte, ki je lanskega maja napovedala spremembo uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja do konca leta 2019, smo postavili vprašanje, ali je napoved realizirana. Dobili smo naslednji odgovor: “Zaradi več nujnih obveznosti se je pričetek aktivnosti priprave nove uredbe nekoliko pomaknil v leto 2020. Trenutno je v pripravi formiranje medresorske delovne skupine v sestavi sodelavcev ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za javno upravo in Fakultete za elektrotehniko. Medresorska delovna skupina bo pričela z delom v začetku tega leta. Javna razgrnitev okvirnih korakov v smeri zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja, kar bo predmet nove uredbe, se pričakuje do začetka pomladi 2020. Na javno razgrnitev bodo povabljeni upravljavci razsvetljav ter nevladne organizacije in ostala zainteresirana javnost.”
Podeželje je svetlobno eksplodiralo
Andrej Mohar je bil gonilna sila pri oblikovanju prve nacionalne Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja; več kot desetletje prej so se njegovi kolegi borili za sprejetje dokumenta, ki naj bi preprečil anarhijo montiranja najrazličnejših svetilk. Uredba zahteva, da svetilke javne razsvetljave svetijo 0 odstotkov nad vodoravnico, kar pomeni da mora biti 100 odstotkov svetlobe usmerjene na ceste in ulice.
Tam, kjer so druge države, bogatejše od naše, racionalne, se mi obnašamo po principu “čim več, čim več”
Čez 4000 K ne gredo
Na vprašanje DARS-u, ali načrtujejo strategijo osvetljevanja javnih površin, ki bi bila manj škodljiva za okolje in prebivalstvo, smo prejeli naslednji odgovor:
“V družbi DARS, d.d., je bila v preteklih letih zamenjana vsa cestna razsvetljava ob avtocestah in hitrih cestah v vzdrževanju in upravljanju družbe DARS, d.d., pri čemer je bila zamenjava izvedena skladno s področno vladno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Večina razsvetljave je po novem izvedena v LED-tehnologiji, kar pomeni, da se je poraba električne energije zmanjšala, s tem pa se je posredno zmanjšal tudi ogljični odtis.
Ob tem poudarjamo, da v družbi DARS, d.d., vgrajujemo LED-razsvetljavo skladno s priporočili vladne Uredbe o zelenem javnem naročanju in cestna razsvetljava ne prekoračuje barvne temperature 4000 K, ki velja za nevtralno belo barvo.”
Oprostite, okoljevarstveniki ...
"Pri pripravi tega pravilnika so sodelovali izključno tisti, ki imajo neposredno korist od nameščanja razsvetljave, in to je koruptivno dejanje. Poglejmo malo v zgodovino - državne ceste tako nerazumno osvetljujemo zato, ker je DARS leta 2001 pisanje študije o tem, kaj in kako je treba osvetljevati, naročil pri Slovenskem društvu za razsvetljavo -, avtor študije pa je Marko Bizjak, med drugim je bil dolgoletni predsednik Slovenskega društva za razsvetljavo ter dolgoletni tehnični direktor Javne razsvetljave. Vlada je Bizjakovo študijo 'požegnala' in jo s pravilnikom uzakonila. In ko danes prideš na DARS s predlogom, da pa mogoče res ni treba osvetliti vsakega izvoza, bodo rekli: 'Oprostite, okoljevarstveniki, vi nas silite v protizakonito dejanje. Ne moremo opustiti razsvetljave na izvozu, ker nas zakon zavezuje, da jo postavimo.' Zame to ni nič drugega kot sistemska korupcija - vgrajena je v pravni red in na škodo davkoplačevalcev. Pravilnik so pisali ljudje, ki imajo neposredno denarno korist od zapisanega. Ne more nam prodajalec javne razsvetljave določati, koliko javne razsvetljave potrebujemo. V demokratični družbi tega ne bi smeli dopustiti. To je popolnoma enako, kot če bi nam farmacevtska industrija predpisala, da mora vsak Slovenec na dan pojesti 30 tablet za zajtrk. Demokracija je takrat, ko dva milijona ljudi reče, kaj potrebuje, ne pa, da trije ljudje na ministrstvu odločijo, kaj potrebujeta dva milijona ljudi. In to, kar počne ministrstvo za infrastrukturo, je okoljski kriminal."
LED, kelvin, luks
LED-svetilke so napredna tehnologija, saj imajo odličen izkoristek. Najbolj znani očitki v javni razsvetljavi trenutno prevladujočim LED-svetilom so: nevarnost za žuželke, nevarnost nastanka rakavih obolenj in svetlobno onesnaženje.
Temperatura svetlobe: Temperatura svetlobe pomeni videz barve svetlobe, ki jo oddaja svetlobni vir, merimo pa jo v kelvinih (K). Določen vir svetlobe ima videz toliko kelvinov, kot bi bil videz istega predmeta, segret na takšno temperaturo v kelvinih. Nižja ko je temperatura svetlobe, bolj je ta topla. Na primer, svetloba nekdanje žarnice z žarilno nitko je bila zelo topla, in sicer 2700 kelvinov.
Luks: Raven osvetljenosti prostorov se meri v luksih in pove, koliko svetlobnega loka pade na določeno površino.
Treba jih bo osvetliti, a ne?
Pred dobrim mesecem je Bratuškova odprla okoli dva kilometra dolg obnovljen del regionalne ceste med Metliko in Črnomljem skozi Gradac. Svetilka pri svetilki. Vse, kar se zgradi na novo, je strahovito preosvetljeno.
Večina objektov, ki jih je ministrica Bratuškova “odprla” v zadnjem letu, je bolj osvetljena, kot so ceste v Las Vegasu
Na vasi kakor v mestu
Ministrstvo za infrastrukturo, nadaljuje Mohar, zahteva javno razsvetljavo po evropskem industrijskem standardu javne razsvetljave EN 13201. Standard so si napisali evropski proizvajalci in prodajalci razsvetljave kar sami, s slovenske strani je denimo sodeloval Marko Bizjak, ki je bil avtor sporne študije za DARS. Okoljevarstveniki pri tem seveda niso sodelovali, zato standard nima nikakršnih okoljskih omejitev in omogoča neomejeno širjenje razsvetljave. Noben evropski politik ni glasoval za ta standard, pri pripravi ni sodelovala nobena druga evropska institucija.
"Ne more nam prodajalec javne razsvetljave določati, koliko javne razsvetljave potrebujemo. V demokratični družbi tega ne bi smeli dopustiti"
Slovenski astronomi opozarjajo, da vidne razlike v kvaliteti nočnega neba pri nas ne prihajajo v časovnih presledkih generacij ali desetletij. Iz leta v leto je opazno slabše
Hrvaška jih je prepovedala
In da je debakel še večji, pravi Andrej Mohar, DARS, Direkcija RS za infrastrukturo in tudi skoraj vse vasi nameščajo za okolje izjemno škodljive bele LED-svetilke z visokim deležem modre barve. Bele LED-svetilke z barvno temperaturo 4000 kelvinov (K) postajajo običajni standard v javni razsvetljavi. Povzročajo trikrat več svetlobnega onesnaženja kot starejše svetilke z rumeno svetlobo. Javna razsvetljava z belimi LED-lučmi izredno moti nočne živali, predvsem žuželke, škodi zdravju ljudi, kot je bilo že dokazano, ker moti izločanje hormona melatonina. Drži, da je varčnejša, a 4000 K je absolutno preveč.
"Zato bi bilo nujno treba spremeniti uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja in prepovedati vsa svetila z barvno temperaturo nad 2700 K. LED-diode z 2700 K (in manj) oddajajo veliko bolj rumeno barvo, bistveno manj vplivajo na nočne živali, so energetsko enako učinkovite in imajo veliko manj škodljive modre svetlobe. Prijaznejše so do zvezd, do živali, do ljudi. Zame je naravnost šokantno, da se DARS hvali s tem, da cestna razsvetljava ne prekoračuje barvne temperature 4000 K, ob tem pa natančno vedo, da so denimo na Hrvaškem LED-luči barvne temperature nad 3000 K od januarja 2019 prepovedane, ker imajo prevelik negativni vpliv na okolje. V zaščitenih območjih pa je dovoljeno največ 2200 K. Tako pa je DARS kljub našim dolgoletnim pozivom in opozarjanju nameščal zgolj okolju najbolj škodljivo LED-razsvetljavo, ki zelo učinkovito pobija žuželke. In uničuje biodiverziteto. Zato naj se ne hvali s svojimi 'zelenimi' postopki.
Počnemo stvari, ki nas delajo reveže
Varnost je nasploh priročen izgovor za preosvetljenost, pravi Mohar, češ, kjer je tema, tam je vandalizem. Zakaj potem nimamo na svetilkah na parkiriščih nameščenih senzorjev gibanja? Strošek takšnih senzorjev je v primerjavi s stroškom, ki ga predstavlja vso noč razsvetljeno parkirišče, minoren.
"Pravijo tudi, da morajo biti kraji razkošno osvetljeni zaradi turizma. Izmerili smo celotno naselje Flachau v Avstriji. Ima okoli 4000 prebivalcev in kakšnih deset tisoč postelj za turiste. Povprečna osvetljenost povprečne ulice in ceste v kraju je malenkost čez 1 luks. Ko greste po slovenskih vaseh z obnovljeno javno razsvetljavo, boste v najbolj zakotni ulici izmerili 10, 20 luksov. V primerjavi z Avstrijci bomo zmeraj ekonomski reveži. Zato, ker počnemo stvari, ki nas delajo reveže. Samo zato. Vsaka dodatna svetilka pomeni dodatnega revnega upokojenca. In nehote jo 'požegna' tista gospa političarka, ki je volitve dobila s parolo o skrbi za revne upokojence."
Gradec ima 22.000 svetilk, enako velika Ljubljana pa celo 34.000. A je treba kaj dodati?
Škodi živalim in tudi ljudem
Svetlobno onesnaženje povzroča največjo zbeganost med živalmi - nekatere privlači, nekatere odbija -, ker zmede njihov notranji kompas, njihovo naravno vedenje; najbolj usodno je to pri žuželkah. Orientirajo se s pomočjo svetlobe, umetni viri pa orientacijo zmotijo. Žuželke se ujamejo v umetno svetlobo, iz katere ne najdejo poti, zato se tudi ne prehranjujejo, ne razmnožujejo, in ko jim zmanjkajo zalog energije, poginejo. Kar 90 odstotkov žuželk je aktivnih ponoči. Vrst nočnih metuljev, denimo, ki so pomembni opraševalci, je nekajkrat več kot dnevnih. Manj žuželk pa pomeni manj hrane za živali, ki se z njimi prehranjujejo, denimo za ptice.
Prizadete so tudi ptice selivke, ker ne morejo zapustiti osvetljenega območja. V njem krožijo, se zaletavajo, veliko jih pogine ob trčenju v okna. Letenje v krogu jih močno izčrpa, kar pomeni, da lahko poginejo zaradi preutrujenosti, hkrati so lažji plen naravnih sovražnikov.
Vse več znanstvenih raziskav pa potrjuje, da umetna svetloba v času nočnega spanja vpliva na tvorbo hormona melatonina, ki deluje antikancerogeno. Obstaja neposredna povezava med rakom dojke, prostate in debelega črevesa in dolgotrajnimi motnjami dnevno-nočnega ritma, ki privede do metabolnega stresa. Če telesu v daljšem obdobju primanjkuje melatonina, se poveča verjetnost, da oseba zboli za rakom na dojki ali prostati. Motnje spanja pa povečujejo tudi depresijo, sladkorno bolezen in debelost.
