V prejšnji kolumni (objavljeni 11. maja) sem se dotaknil dveh vidikov zahodnih sankcij proti Rusiji. Kaj je sploh njihov namen in posledično, kako ocenjevati njihovo (ne)učinkovitost, kakor tudi razumevanja nekaterih izbranih ekonomskih kazalnikov, ki služijo predvsem potrjevanju teze o neučinkovitosti sankcij. Če na kratko povzamem: katere koli sankcije bodo že a priori neučinkovite, če bo njihov cilj zaustavitev vojne ali zamenjava režima, saj je kaj takega nemogoče doseči z gospodarskimi sankcijami, pa če tudi še tako obsežnimi, kot so trenutno proti Rusiji. Prej je treba gledati na sankcije kot na orodje za zmanjševanje ruskih vojaških zmogljivosti za vodenje dolgoročne vojne.
Kar zadeva v propagandne namene izbrane kazalnike, ki govorijo zgodbo o tem, kako je v "ruskem gospodarstvu vse lepo in stabilno", jih je treba interpretirati v širšem kontekstu, obenem pa razumeti ekonomske temelje za njihov pojav in dinamiko (velja tako za BDP kot tudi nizko brezposelnost in trgovinsko menjavo). In ko sliko pogledamo z drugega zornega kota, vidimo, da se rusko gospodarstvo pod težo sankcij ni sesulo predvsem zaradi naftnih dolarjev, ki še vedno pritekajo v državo; slednji še naprej omogočajo državno financiranje vojne (okoli 30 odstotkov zveznega proračuna!) in ta še naprej poganja rusko gospodarstvo (BDP).
Kar zadeva v propagandne namene izbrane kazalnike, ki govorijo zgodbo o tem, kako je v "ruskem gospodarstvu vse lepo in stabilno", jih je treba interpretirati v širšem kontekstu, obenem pa razumeti ekonomske temelje za njihov pojav in dinamiko (velja tako za BDP kot tudi nizko brezposelnost in trgovinsko menjavo). In ko sliko pogledamo z drugega zornega kota, vidimo, da se rusko gospodarstvo pod težo sankcij ni sesulo predvsem zaradi naftnih dolarjev, ki še vedno pritekajo v državo; slednji še naprej omogočajo državno financiranje vojne (okoli 30 odstotkov zveznega proračuna!) in ta še naprej poganja rusko gospodarstvo (BDP).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
