Kolumna Svetlane Slapšak: Majhna laž

V zadnjem času se je občutljivost za laži, ki so se neverjetno razmahnile, sorazmerno zmanjšala, saj se lažnivci praviloma izognejo kazni - če ne računamo občasnih salv smeha. Tako smo priča grandioznim lažem in nezasluženi, kakorkoli že negativni slavi njihovih avtorjev. Teh je veliko in težko je izpostaviti najbolj produktivnega. Zagotovo izstopa Branko Grims, ki je današnjo Slovenijo primerjal z Nemčijo leta 1933 in ga je moralo celo tukajšnje nemško veleposlaništvo prepričevati, da stanje ni tako dramatično: neomajni Grims jim ne verjame - zakaj pa bi, če je pred tem trdil, da naš parlament ni legalen?

V tem je nekaj logike: ni težko verjeti, da bo nelegalni poslanec tudi lagal. Grimsove pogoste in velike laži lahko operativno imenujemo grimsulja. Ko rečem "velike", mislim na prostor, ki ga laž pokriva, pomen (zgodovinski ali politični), podatke o ljudeh in stvareh ter ambicije avtorja. Obstaja veliko različnih oblik grimsulje, ena priljubljenih pa je dosledno zanikanje očitne resničnosti.