Opozicija v Sloveniji išče sebe: ni ji lahko, priznam, po dveh letih udobnega vladanja z avtoritarnostjo in arbitrarnostjo, za kateri so pokritje našli v epidemiji, pa zapravljivostjo in kadrovskimi orgijami. Ob sedanjih mukah je logično, da se pojavijo znaki izgubljanja nadzora - najprej predvolilna histerija, povsem zunaj časa, prostora in okoliščin, potem očitno tudi razsipanje kadrov. Skratka, vedno manj je možnosti, da se opozicija najde in postane funkcionalna. Zato je smiselno našteti najočitnejše težave in s tem pomagati vsem, še posebej pa tisti večini, ki je izvolila sedanjo vlado. Opozicija bi morala za uspešnost najprej razumeti, da je izgubila volitve, a ji pri tem naporu nihče ne more pomagati, zlasti pa ne Grimsu, ki trdi, da so bile volitve nelegalne in je torej nelegalni poslanec v nelegalnem parlamentu.