Kolumna Svetlane Slapšak: Trdi č in mehki ć

Pred mestno hišo v Ljubljani sta demonstrirali dve skupini s podobnimi transparenti in istimi temami: čista voda in skrb za zdravje, torej odsotnost te. Ena skupina je nosila slovenske zastave, druga ne. Eno je vodil agitator za vse priložnosti Primc, lik, ki bi otrokom ustvaril družinsko kletko po vseh cerkvenih pravilih iz 19. stoletja, drugo pa predstavniki stranke Pirati. Kako je županu uspelo ustvariti tako široko fronto proti sebi? Verjetno zaradi izjav, kot je zadnja, da tisoč evrov nagrade za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana za državo ni velik problem: in vendar bi bila v tem primeru že nagrada sto evrov problem! Nekaj ​​podobnega se obeta tudi vladi, ki tovrstnih izjav sicer še ni dajala, a bo vseeno pred parlamentom videla provokatorja za vse priložnosti Ruparja in njegove traktorsko-upokojenske enote, morda tudi z gasilsko pirotehnično podporo. To so predstavniki trdega č in nosilci zastave kot pokritja za vse, ki imajo po definiciji več pravic od drugih in katerih nesmiselne argumente o večvrednosti zna najbolje predstaviti sovražni govorec za vse priložnosti, Grims. Nič nenavadnega ni, da interesi in zahteve državljanov sovpadajo onkraj strankarskih sfer in da se srečujejo tam, kjer tega nihče ne pričakuje. V tem primeru pa moramo vendarle ugotoviti, da gre za politično krajo, tako teme kot oblike protesta. Spomin ni tako šibak, da ne bi zmogli primerjati dvoletnih protestov, ki so jih zaznamovali inventivnost, duhovitost in nepristajanje na strankarske plotove, ter protestov, ki temeljijo na lažeh o prejšnjih protestih. Nespretna in bolna laž obljublja pravo nasilje, saj proteste vodijo tisti, ki so proti prejšnjim protestom uporabili ali podpirali nasilje.