Govorimo o zapletih okoli Prešernove nagrade, zato je treba začeti od začetka, od zavrnitve nagrade s strani pesnice, nagrajene skupaj s slikarjem in patrom Rupnikom leta 2000. Nekaj let kasneje je bil pater in slikar obsojen kot spolni plenilec, ki je prekršil tudi nekatera temeljna pravila Cerkve in vere - svoji žrtvi je podelil odvezo za greh, ki ga je storila z njim. To je bilo tako dolgo nazaj, da so medtem nekateri njegovi spolni zločini pravno zastarali. Kako lahko kjerkoli zastara spolni zločin, če je žrtev še živa, ostaja vprašanje, tu pa razkriva popolno podrejenost žensk - redovnic v cerkveni hierarhiji. Cerkev na Slovenskem, ki je bila seveda obveščena o dogajanjih v Vatikanu, teh informacij ni delila s slovensko javnostjo. Zločine je prikrivala in ni - a bi to morala - javno zahtevala odvzema Prešernove nagrade Rupniku. Tudi daleč od oči javnosti cerkveni veljaki od Rupnika niso zahtevali vračila nagrade in denarja