Korak nazaj: Na meji se spet čaka, čaka, čaka

Namesto z jutranjo kavo se dnevi kakih deset tisoč delavcev, kolikor jih po ocenah iz Podravja dnevno migrira v Avstrijo, začenjajo z mrzličnim iskanjem informacij po google zemljevidu, facebook skupinah, prek Prometno-informacijskega centra in s preračunavanjem, katero pot ubrati, da ne bo (spet) zamude v službo. Zastoji, ko se na mejnem prehodu Šentilj čaka tudi do dve uri, se namreč nadaljujejo tudi po koncu počitniške sezone. Najhuje je ob ponedeljkih, ko se sprosti vikend omejitev tovornega prometa, sicer pa se nikoli ne ve, kdaj bo gneča in kdaj bodo Avstrijci dosledno kontrolirali dokumente, odpirali prtljažnike kombijev in podrobneje pregledovali tovornjake ter tako ohromili mejni promet.

Lovijo minute

"Zame je zelo stresno. Dnevno lovim vsako minuto in vsak zastoj na meji mi jemlje čas z družino," je mejne kontrole sita Katja Kreslin, ki dela v eni od pisarn v Werndorfu, do katerega ima običajno pol ure, v času zastojev pa tudi uro in pol. Kot pojasni, mora biti na delovnem mestu devet ur, če torej zamudi, se ji delovnik zamakne globlje v popoldanske ure. "To pomeni, da ne morem pravočasno po otroke v vrtec, saj so lahko tam največ devet ur, oziroma se morava s partnerjem vsak dan sproti res dobro uskladiti. Sedaj v službo hodim že pred peto uro.
V ponedeljek sem šla od doma pet minut kasneje kot običajno in na meji čakala 45 minut. To nepredvidljivo stanje je že kakšen mesec dni in to ni več vzdržno," je ogorčena. Za stanje krivi slovensko vlado. "Če bi bil večji pritisk s slovenske strani, bi Avstrijci problem vzeli čisto drugače. Naj zadevo že končno rešijo enkrat za vselej, da nadzorov več ne bo in da bomo lahko normalno hodili v službo. Vendar mislim, da se to ne bo zgodilo, dokler ne bomo delavci migranti stopili skupaj," še razmišlja.

Prenapenjanje na meji od afere Ibiza

Služba dnevno v Gradec vodi tudi Mariborčana Damjana Cvetka. "V ponedeljek sem imel 20 minut zamude, kar je bilo kritično, ker sem imel najavljene službene obiske. Hvala bogu sem še pravi čas šel na stari mejni prehod, ki je bil prazen in pretočen. Kolegica pa je čakala 50 minut. Za zdaj še ne vstajam prej, bom pa, če bo šlo tako naprej, moral razmišljati tudi o alternativah - morda drugačnem prevozu ali delovnem mestu bližje domu. No, za zdaj tako kritično še ni," je povedal. Razlog za pogostejše zastoje v zadnjem času vidi v predvolilnem času v Avstriji, prenapenjanje na meji se je namreč začelo, ko je imela Avstrija afero Ibiza in krizo s padcem vlade, opaža. Burne razprave o potrebnosti kontrole na meji, ki gre na davkoplačevalski denar, opaža tudi med svojimi avstrijskimi kolegi. "Vse več jih ne verjame več v smiselnost početja na meji, ker ni nekih učinkov oziroma ne čutijo grožnje. To ni več leto 2015," pravi sogovornik, ki je za razliko od mnogih slovenskih delavcev v Avstriji prepričan, da slovenska država na meji s Hrvaško dovolj dobro opravlja svoje delo. "Bi pa pričakoval več vidnega zavzemanja naše države za svoje interese znotraj EU. Je že res, da je treba varovati južno mejo, a nikakor ne pozabiti na naše ostale meje, pravice, izhajajoče iz pristopa v EU, za katere smo tudi morali kaj žrtvovati kot suverena država. To je treba varovati, saj drugače EU nima smisla. Zame je načet nacionalni interes."

Zaradi zamud stroški, težave s kadrom, kazni ...

Čakanje na meji povzroča tudi gospodarsko škodo, zlasti avtoprevoznikom. Medtem ko je gneča za voznike osebnih avtomobilov minuli ponedeljek trajala krajši čas, so vozniki tovornjakov na desnem pasu v večkilometrski koloni stali še v opoldanskih urah. "Saj meja z Avstrijo ni edini problem, tudi v Nemčiji kontrolirajo," obmejno dogajanje v zakup jemlje Boštjan Rojko, direktor mariborskega avtoprevozniškega podjetja S. Rojko. "Imamo pa zaradi teh kontrol zagotovo stroške ... Včasih imamo res občutek, da se vračamo v čas, kot je bil pred vstopom Slovenije v EU, spet se čaka, čaka, čaka," pravi. Že manjši zastoj lahko povzroči, da avtoprevozniki zamudijo odpiralni čas skladišča in je treba počakati ves dan, da se spet odpre. "To hitro pomeni strošek 200 evrov. A meje niso edini problem, promet se tudi drugje lahko zatika, kar ima posledice," pojasnjuje Rojko in doda, da je izgube s čakanjem na meji težko finančno ovrednotiti. So pa to poskusili storiti v gospodarskem interesnem združenju GIZ Transport in prišli do tako vrtoglavih zneskov, da jih raje ne objavijo, saj se ne zdijo verjetni in bi sprožili vrsto neresnih odzivov, je povedal Emil Milan Pintar, predsednik združenja. Je pa dejal, da gre številka v več deset milijonov evrov. "Nihče noče razumeti, kaj pomeni tovornjak v koloni. Če hočete zagnati 40-tonski tovornjak, potem ta prvo minuto kuri 200 do 300 litrov goriva na uro, kar pomeni veliko gmotno škodo za prevoznike. To je tudi ogromna okoljska škoda. Zamude pa, poleg težav s kadrom, lahko povzročijo zamude pri oddaji blaga in motnje v proizvodnji, kar je vezano na dodatne stroške, kazni in penale," pojasnjuje Pintar. Po njegovem je še posebej kritično stanje pri predoru Karavanke, ker se avstrijskim kontrolam pridružijo še premajhne kapacitete predora. "Ko pa govorimo o samem avstrijskem zapiranju meje, je razlog političen. Tam si določene politične sredine nabirajo politične točke, češ, varujemo Avstrijo pred prebežniki. De facto pa podatki kažejo, da za to ni pravega razloga, ker je število tistih, ki jih avstrijski organi vrnejo v Slovenijo kot nezakonite prestopnike avstrijsko-slovenske meje, zanemarljivo. To pomeni, da je slovensko varovanje meje s Hrvaško in deloma Italijo razmeroma kvalitetno in pravega razloga za strah pred migranti ni. Pravi razlog je politične narave," še razmišlja sogovornik.

Kontrola vsaj še do 13. novembra

Na policiji avstrijske zvezne dežele Štajerske ne omenjajo, da bi v zadnjem času poostrili kontrolo meje, pravijo pa, da nadzor na meji s Slovenijo izvajajo v okviru zakonskih pooblastil in da štajerska policija "vestno opravlja svojo nalogo". "Policistke in policisti se pri tem v skladu z določili EU trudijo, da promet potnikov in vozil na osnovi schengenskega pravnega reda poteka kar se da tekoče," je povedal Jürgen Haas, tiskovni predstavnik policije avstrijske zvezne dežele Štajerske. Daljše čakalne dobe občasno pričakujejo ob delovnih dnevih, zlasti med peto in osmo uro zjutraj, in sicer zaradi povečanega števila potnikov, ki se vozijo na delo čez mejo, je dodal.

Neupravičen in nesorazmeren ukrep

Stališče Slovenije glede nadzora Avstrije na notranji meji s Slovenijo ostaja nespremenjeno. "Tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren in ni nobenega razloga zanj. Poleg tega nadzor negativno vpliva na prebivalce obeh držav in povzroča gospodarsko škodo, kar se odraža tudi v večkilometrskih zastojih na mejnih prehodih z Avstrijo," pravijo na ministrstvu za notranje zadeve. Prejšnji teden se je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar o tem vprašanju pogovarjal z avstrijskim zveznim ministrom za notranje zadeve Wolfgangom Peschornom. Predlagal mu je, da Avstrija ukine nadzor na notranji meji in da državi v nadaljevanju vzpostavita skupne mešane patrulje. Peschorn pa je navedel, da bo Avstrija odločitev o kontrolah na meji sprejela do sredine oktobra.