Krize in precepi EU: Evropa tke mrežo novih energetskih in varnostnih politik

Ruska invazija v Ukrajini je po podatkih Urada visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) za zdaj terjala smrt skoraj pet tisoč civilistov, dvanajst milijonov ljudi je izseljenih, od tega pet milijonov zunaj Ukrajine. Očitki o vojnih zločinih ruskih vojnih enot so vse glasnejši. Mednarodno kazensko sodišče je Ukrajino označilo za "prizorišče zločina" in v državo poslalo svojo največjo ekipo raziskovalcev doslej, da bi pomagali pri številnih preiskavah. Rusija pod vodstvom avtokrata Vladimirja Putina ne vodi samo napada proti civilistom v Ukrajini, ampak tudi že leta vojno proti medijem doma in vojno za mednarodni monopol nad informacijami.

Monopol nad resnico.

"Tri mesece po tem, ko je Rusija začela agresivno vojno proti Ukrajini, se jasno kaže vzorec njene vsesplošne informacijske vojne. To je vojna, v kateri so tarča same informacije," so nas še pred nekaj meseci opozarjali iz organizacije Novinarji brez meja, potem ko so opozorili, da so zabeležili že več kot 50 napadov pripadnikov ruske vojske na medijske delavce. Tarče ruskega mogotca so neposredni viri informacij v napadu, ki ga sam imenuje "vojna operacija".

Vojna v Ukrajini ni samo "konvencionalna vojna", kot jo je naslovil novi predsedujoči Evropski uniji, češki predsednik Petr Fiala, ampak je tudi propagandna vojna. Vojna za posedovanje medijskega vpliva. Ogroženi niso samo človeška življenja, suverenost neke države in demokratični principi, ampak skuša ruski samodržec z vrsto sankcij svoje državljane utopiti v agresivni propagandi ter omejiti kritične posameznike. Ogromno Rusov vojne ne podpira, njihovi glasovi so zdaj po novem utišani tudi z denarnimi kaznimi ter zaporom.

Pred nekaj tedni se je urednik neodvisnega časopisa Novaja Gazeta, ki je zaradi Putinovih sankcij omejena že od marca, Dmitrij Muratov odločil za simbolično gesto: Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel lani skupaj z izjemno filipinsko borko za resnico, urednico ter novinarko Mario Resso, je prodal in jo namenil ranjenim in bolnim ukrajinskim otrokom.

"Moja država je napadla Ukrajino. Kot državljan svoje države se čutim odgovornega za dogajanje v Ukrajini tako kot številni drugi Rusi," je povedal Muratov. Nagrado mu je uspelo prodati za več kot 100 milijonov ameriških dolarjev.

Evropa se na drugi strani ukvarja z energetskimi sankcijami, ki so ta teden udarile do zdaj najbolj dramatično. Ruski energetski gigant Gazprom je sicer zaradi obnovitvenih del za zdaj zaprl plinovod Severni tok 1. Dotok plina iz Rusije je povsem blokiran za naslednjih deset dni, a strokovnjaki napovedujejo, da utegnejo vzdrževalna dela trajati nedoločen čas.

Evropska unija se je znašla v krizi in precepu: rešitve, ki se za zdaj kažejo, jo oddaljujejo od podnebnih ciljev in želja po čistejših virih energije, ki jih je bil Bruselj polna usta prejšnja leta. Tudi novi partnerji (Azerbajdžan, Katar, Kitajska, Egipt), s katerimi želi Evropa sklepati energetske pogodbe v prihodnosti, ne slovijo po demokratičnosti in spoštovanju človekovih pravic.

Načrt za izredne razmere

Češka je na začetku tega meseca po načelu rotacije prevzela vodenje predsedovanja EU, ki bo trajalo do konca leta 2022 in bo v znamenju kreiranja nove energetske politike ter iskanja novih zaveznikov. Na uvodnem srečanju v Strasbourgu sta bili glavni temi predstavitev energetskih rešitev po ukrajinskem konfliktu in nova energetska politika, ki jo bo zaradi prekinjene dobave plina morala zgraditi Evropska unija.

Češki predsednik Fiala je izpostavil, da je 24. februar načrte dobesedno obrnil na glavo ter spremenil tudi prednostne naloge, ki odražajo te nove razmere.

Opozoril je, da je vojna na evropski meji klasičen konflikt, za katerega so mnogi verjeli, da je preteklost, in izpostavil, da Rusija vodi še eno vojno.

"Rusija poleg konvencionalne vojne vodi tudi hibridno vojno. Namerno podpihuje begunsko krizo in uporablja energetske vire kot orožje. Njeni ciljno usmerjeni napadi na infrastrukturo povzročajo prehransko krizo," je povedal Fiala.

Fiala se je v svojem govoru v Franciji spomnil marčevskega obiska skupaj s tedanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo in poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim.

"Na lastne oči sem videl junaštvo Ukrajincev, ki se borijo za svojo pravico do obstoja in pravico do pripadnosti zahodnim civiliziranim državam," je opisal svoje vtise.

Ob tem je vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da mora 27 držav Evropske unije pripraviti nove načrte za popolno prekinitev dobave ruskega plina zaradi vojne Kremlja v Ukrajini.

"Očitno je, da Putin še naprej uporablja energijo kot orožje. Zato komisija pripravlja evropski načrt za izredne razmere," je dejala Ursula von der Leyen zakonodajalcem.

"Zelo pomembno je, da imamo pregled in usklajen pristop k morebitni popolni prekinitvi dobave ruskega plina," je napovedala. Deset članic je že bilo prizadetih z zmanjšanjem ali popolnim zmanjšanjem dobave plina.

Komisija sicer že od marca napoveduje prekinitev energetskega partnerstva z Rusijo, maja pa je objavila načrt REPowerEU, ki predvideva opustitev odvisnosti of ruskih fosilnih goriv pred letom 2030, ter predlagala skoraj 300 milijard evrov vreden paket, ki vključuje učinkovitejšo uporabo goriv in hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije.

Komisija je hkrati predlagala ciljno usmerjene spremembe uredb o instrumentu za odpornost in oživitev gospodarstva. Želi, da bi se v obstoječe načrte držav članic za oživitev in odpornost poleg številnih ustreznih reform in naložb vključijo tudi posebna poglavja o načrtu REPowerEU.

• Cilj načrta REPowerEU je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in se spopasti s podnebno krizo s pospešenim zelenim prehodom. Ukrepi v načrtu REPowerEU temeljijo tudi na svežnju predlogov "Fit for 55", dopolnjujejo ukrepe o zanesljivosti oskrbe z energijo in skladiščenju, se osredotočajo na varčevanje z energijo, diverzifikacijo oskrbe z energijo, pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije, ki bodo nadomestili fosilna goriva, s spodbujanjem prehoda Evrope na čisto energijo ter pametno kombiniranje naložb in reform.

V prihodnosti želi Evropska unija okrepiti ter ponekod sklepati nova mednarodna partnerstva, pri tem se omenjajo ZDA, Kanada in Norveška pri dobavi utekočinjenega ter plinovodnega zemeljskega plina. Omenjajo pa se ​novi politični dogovori z Egiptom, Izraelom, Alžirijo, Katarjem, Avstralijo, usklajevanje s kupci plina, kot so Japonska, Kitajska in Južna Koreja ter okrepitev sodelovanja z Azerbajdžanom, ki sicer Evropo že oskrbuje s plinom preko Južnega plinskega koridorja.

Nova zavezništva išče tudi Putinova delegacija.

"V interesu naših narodov je, da si v teh novih razmerah skupaj prizadevamo za ohranitev in razširitev vzajemno koristnih trgovinskih in naložbenih vezi. Pomembno je, da ruskim in afriškim gospodarskim partnerjem olajšamo vzajemni dostop do trgov drug drugega in jih spodbudimo k sodelovanju pri velikih infrastrukturnih projektih," je ob priložnosti povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov ter dodal, da "Rusija zelo ceni pripravljenost Afričanov za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja".

Afriško-rusko partnerstvo sicer po mnenju strokovnjakov naj ne bi nosilo pretiranega gospodarskega, znanstvenega ali tehnološkega potenciala.

S sklepanjem novih gospodarskih in energetskih zavezništev se bo geopolitična slika sveta v prihodnosti precej spremenila, posledično pa tudi varnostna politika.

Ruski dezinformacijski mehanizem

Nove načine reševanja energetske krize bomo po mnenju Kristine Berzine, višje sodelavke in vodje skupine za geopolitiko ameriškega Marshallovega sklada, morali zdaj najti hitro.

"Po dolgem času razmišljanja o željah bomo morali zdaj ukrepati hitro ter zgraditi zapleteno mrežo varnostnih in energetskih politik, ki se bodo poleg vsega še skladale s prihodnjimi podnebnimi cilji," nam v Bruslju pojasni ameriška analitičarka.

Berzina nas opozori še na dodatno varnostno grožnjo, na katero sicer medijski analitiki že dolgo opozarjajo: ruski dezinformacijski mehanizem.

"Če analiziramo ruske medije v nemškem jeziku, opazimo, da je bil Severni tok oziroma Nord Stream ena od štirih najpomembnejših medijskih tem. V lanskem letu je bila na primer epidemija in takoj nato Severni tok​," nam pove raziskovalka ter opiše primere, kako se prokremeljski mediji lotevajo ustvarjanja medijskih vsebin, da bi širili zavajajoče in za Evropo obremenilne informacije.

"Najprej svojo pozornost skušajo vzbuditi pri nezadovoljnem delu prebivalstva. To so bili v času epidemije ljudje, ki jim niso bili po volji ukrepi omejevanja gibanja ali pa na primer spodbujanja s cepljenjem. Pri tem so vedno osredotočeni na lokalno raven," nam pojasni analitičarka, ki nadalje skozi primere opiše, kako so proruski mediji izbirali primere otrok iz vzhodne Nemčije, ki naj bi trpeli za posledicami cepljenja.

"Vedno ustvarjajo vsebino, ki se igra s čustvi posameznikov, hkrati pa je povezana z domačim okoljem publike, da bi se ti lažje identificirali z zgodbo. V Nemčiji bi to na primer pomenilo: otrok iz vzhodne Nemčije, ki je trpel za posledicami cepljenja. Vsebine so vedno občutljive in se igrajo s čustvi bralcev," opiše ameriška analitičarka. Potem ko je vpetost in pozornost ustvarjena, začne vzporedno nastajati vedno več člankov o plinovodu Severni tok. V njih so Nemci in Američani portretirani kot "negativci", favorizirani pa so interesi Rusije.

"Torej imamo občinstvo, ki se nikoli ni pretirano zanimalo za zunanjo politiko, vendar je hkrati ustvarjen tudi fokus. Vzporedno isti mediji vodijo tudi propagando proti Ukrajini," pojasni ruske dezinformacijske aparate ter strne: "Preko socialnih vprašanj, kot sta pandemija in vprašanje migrantov, se posredujejo sporočila o zunanji politiki, med drugim energetski."

Delovanje dezinformacijskih mehanizmov, širjenja lažnih informacij ter zavajajočih vsebin, ki jih neposredno vodi Kremelj skozi vrsto medijskih organizacij, agencij ter platform, že leta raziskuje nizozemska raziskovalna platforma Bellingcat.

Resnosti vpliva ruskih propagandnih ustrojev v tujini se je začela zavedati tudi Evropska unija. Marca je uvedla sankcije proti medijem, ki jih vodi in nadzira uradni Kremelj.

"Ruska federacija izvaja sistematično mednarodno kampanjo dezinformiranja, manipulacije z informacijami in izkrivljanja dejstev, da bi okrepila svojo strategijo destabilizacije sosednjih držav ter EU in njenih držav članic," se je oglasilo uradno pojasnilo na strani Evropske komisije.

Med njimi so se na seznamu znašli Sputnik ter pet kanalov medijske družbe RT, ki je bila prej znana kot Russia Today: RT English, RT UK, RT DE za poročila v nemškem jeziku, RT France in RT en Español za poročila v španskem jeziku. Na Zahodu RT opisujejo kot orodje moskovskega propagandnega stroja, ki želi s širjenjem proruske retorike manipulirati z javnim mnenjem in upravičiti invazijo na Ukrajino ter hitro ukrepanje EU, kar je del obsežne informacijske vojne, ki se odvija tako na spletu kot zunaj njega.

Pridružili so se tudi tehnološki giganti Facebook, sestrska platforma Instagram in Twitter ter suspendirali račune omenjenim ruskim medijem. Tudi Spotify je za nedoločen čas zaprl svojo pisarno v Rusiji in po zgledu tehnoloških mogotcev Googla in Appla s svoje platforme odstranil vse vsebine RT in Sputnika kot odziv na "neizprosen napad na Ukrajino", čeprav podjetje pravi, da ne onemogoča svojih storitev v Rusiji, saj meni, da je to ključnega pomena za ohranjanje "globalnega pretoka informacij".

• Nekoč medijsko popularna RT se je sicer infiltrirala skozi različne medijske spletne strani. Najdemo jo lahko na primer pod imenom detv.us, kjer bralce pod vsako novico pričaka takšno sporočilo:

"Z blokado RT želi EU utišati kritičen, nezahodni vir informacij. In to ne le v zvezi z vojno v Ukrajini. Dostop do naše spletne strani je otežen, več družbenih medijev je blokiralo naše račune. Od vseh nas je zdaj odvisno, ali se bo v Nemčiji in EU lahko še naprej izvajalo novinarstvo, ki presega mainstreamovske zgodbe. Če so vam naši članki všeč, jih lahko delite, kjerkoli ste dejavni. To je mogoče, ker EU ni prepovedala našega dela ali branja in deljenja naših člankov. Opomba: s spremembo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah 13. aprila pa je Avstrija v zvezi s tem uvedla spremembo, ki lahko vpliva tudi na zasebnike. Zato vas prosimo, da do razjasnitve razmer ne delite naših objav v družbenih medijih v Avstriji."

Putin gradi vzporedno realnost

Rusija Zahodu ni ostala dolžna. Najprej je popolnoma onemogočila dostop do Facebooka, ruski državni regulator za komunikacije Roskomnadzor je pozneje sporočil, da je omejil tudi dostop do Twitterja.

Nadzorni organ Roskomnadzor je dejal, da je "Facebook od oktobra 2020 zabeležil 26 primerov diskriminacije ruskih medijev, pri čemer je omejil dostop do državno podprtih novic, kot sta RT in tiskovna agencija RIA".

Infomacijski nadzornik Putinove Rusije Roskomnadzor je sicer tudi blokiral spletne strani britanskega dnevnega časopisa The Daily Telegraph, nemškega tabloidnega časopisa Bild, finske javne radiotelevizije Yle, Deutsche Welle, Euronews in Delfi ter Radia Azatutyun - armenske službe Radia Svoboda.

Roskomnadzor je pred tedni na zahtevo ruskega generalnega tožilstva blokiral še spletno stran nemškega dnevnika Die Welt.

Ostalo pa ni samo pri omejitvah tujih spletnih medijskih organizacij in platform. Marca je ruski parlament sprejel zakon, ki kriminalizira širjenje "lažnih novic" o ruski vojski, Putin pa ga je hitro podpisal. Zakon določa, da so lahko ljudje in novičarske organizacije kaznovani zaradi zavajajoče retorike o invaziji v Ukrajini, vključno z uporabo izrazov, kot je "vojna", za tisto, kar Rusija imenuje "posebna vojaška operacija". Preganjane osebe lahko doleti 15-letna zaporna kazen.

To se je že zgodilo ruskemu odvetniku in poslancu moskovskega okrožnega sveta Krasnoselskega, Alekseju Gorinovu, ki je bil najprej aretiran in prejšnji teden obsojen na sedem let zapora zaradi širjenja "zavestno lažnih informacij" o ruski vojski.

"Menim, da bi morala biti vsa prizadevanja civilne družbe usmerjena le v ustavitev vojne in umik ruske vojske z ozemlja Ukrajine," je dejal Gorinov na delovnem sestanku sredi maja, ki je bil posnet na video in je še vedno na voljo na portalu Youtube.

Gorinov je na sodišču držal popisan listek: "Ali še vedno potrebujete to vojno?"

To je bila je prva zaporna kazen, izrečena na podlagi novih zakonov, ki ga je izreklo moskovsko sodišče in Rusom omejujejo kritiko vojne. Po podatkih skupine za človekove pravice, ki spremlja primere po vsej državi, najmanj 50 ljudem grozi dolgotrajna zaporna kazen ali visoka globa zaradi "zavestnega širjenja lažnih informacij" o vojski, približno dva tisoč ljudi pa je zaradi kritike vojne prejelo manjše globe.

Po poročanju Bloomberga so bili tarče spletnih objav tudi politični aktivisti, kot je Violeta Grudina - zaveznica zaprtega Putinovega kritika Alekseja Navalnega, ki je bila prejšnji mesec obtožena zaradi domnevnega širjenja lažnih informacij o Putinovi vojski na družbenih omrežjih. Poleg opozicijskih kritikov ter novinarjev so bili obtoženi tudi pisatelj znanstvene fantastike Dmitrij Gluhovski in vplivnica na področju kuhanja in življenjskega sloga Veronika Belocerkovska.

Roskomnadzor naj bi izvajal tudi pritiske na medijska podjetja, ki gostijo vsebine, ki jih objavljajo ruski kritični izseljenci na Youtubu.

"Youtube ostaja na voljo v Rusiji in njenim državljanom zagotavlja pomemben način izmenjave in dostopa do verodostojnih informacij o vojni v Ukrajini," je v izjavi za Newsweek pojasnila tiskovna predstavnica Youtuba Ivy Choi. "V zelo omejenih okoliščinah bomo vsebine, ki kršijo lokalne ruske zakone, odstranili šele po predložitvi veljavne pravne zahteve in temeljitem pregledu," je še povedala.

Druga taktika, ki naj bi jo uporabljali ruski tožilci za omejevanje internetnih kritik, je označevanje nekaterih vplivnežev v družbenih medijih kot "tujih agentov". Bloomberg je zapisal, da so med spletnimi izseljenci, ki so bili označeni za tuje agente, tudi novinarji, blogerji in aktivisti. Ko so ti ljudje označeni za "tuje agente", morajo na svoje objave in videoposnetke dodati izjavo o omejitvi odgovornosti, sicer jim ob vrnitvi v Rusijo grozi kazenska ovadba.

Severni tok 1 zaprt

Medtem ko skušata Rusija in Zahod zaustaviti dotok informacij med silama, ostaja glavno vprašanje Evropske unije, kdo bo Evropi dobavljal plin in kaj je z napovedmi o "zeleni Evropi".

Med energetsko najbolj kontroverznimi projekti se že od začetka vojne z Rusijo omenja plinovod Severni tok 2.

"Vprašanje Severnega toka 2 je problematično že vrsto let, saj je bil zgrajen v času in razmerah, ko smo bili v vojaško in energetsko drugačnem položaju, kot smo danes. Izvira iz časov, ko je Evropa iskala plin. Severni tok je preprosta rešitev in ustvarja pomanjkanje želje po iskanju drugih rešitev," je kritična Berzina.

• Severni tok 2 je 1200 kilometrov dolg plinovod pod Baltskim morjem, ki naj bi Evropo povezal z največjimi svetovnimi zalogami zemeljskega plina na severu Rusije. Gre za širitev obstoječega plinovoda Severni tok, ki naj bi z zmogljivostjo 55 milijard kubičnih metrov letno oskrboval z energijo približno 26 milijonov gospodinjstev. Količina energije, ki jo bo zagotovil predlagani infrastrukturni projekt, bo enakovredna količini energije, ki se prevaža s 600 do 700 tankerji utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Ruski državni Gazprom je gradnjo plinovoda v vrednosti 9,5 milijarde evrov zaključil septembra 2021 ter ga bo imel v lasti in upravljal prek svoje hčerinske družbe Nord Stream 2.

Evropa sicer iz Rusije že dobiva plin preko Severnega toka 1, ki je več kot 1000 kilometrov dolg podvodni plinovod, ki poteka od mesta Viborg na severozahodu Rusije do mesta Lubmin v severovzhodni Nemčiji pod Baltskim morjem. Plinovod, ki je v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazproma, je bil največji dobavitelj plina v Nemčijo.

Do nedavnega.

V ponedeljek je bilo delovanje Severnega toka 1 ustavljeno za deset dni zaradi načrtovanih vzdrževalnih del.

V evropskih državah že narašča zaskrbljenost, da bo Rusija podaljšala začasno prekinitev dobave plina kot povračilni ukrep za trenutne sankcije proti Moskvi.

Ta scenarij je "precej verjeten", meni Alexander Gabuev, višji sodelavec Carnegie Endowment for International Peace v Washingtonu, ki meni, da je popolna prekinitev dobave plina Evropi ključno orodje ruskega predsednika Putina, s katerim želi razdeliti Evropo zaradi Ukrajine pred zimo, ko bi se pojavile najhujše posledice pomanjkanja plina.

Nemški gospodarski minister Robert Habeck pa je popolno zaprtje dobave plina že označil za "scenarij politične nočne more".

Hitro se je odzvala Francija: francoski finančni minister Bruno Le Maire je ta teden povedal, da se francoske oblasti že pripravljajo na popolno prekinitev dobave plina iz Rusije.

Francoska vlada pripravlja "načrte za zmanjšanje obremenitve", zaradi katerih bi lahko nekaterim podjetjem pozimi zmanjšali dobavo električne energije in plina, je v nedeljo potrdil minister za gospodarstvo Le Maire in opozoril, da je zelo verjetno, da bo Rusija zaprla dobavo plina.

"Pripravite načrte za zmanjšanje obremenitve, natančno morate preučiti vsako podjetje, vsako področje zaposlovanja; katera so tista podjetja, ki bi morala zmanjšati porabo energije, in katera tista, ki je ne morejo," je naročil.

Uradniki EU v Bruslju bodo sicer 20. julija objavili načrt pripravljenosti na zimo, s katerim bodo poskušali zagotoviti, da bodo države imele dovolj plina za ogrevanje.

Evropa se vrača k premogu

Medtem ko so si države EU v zadnjih letih prizadevale za postopno opuščanje fosilnih goriv (plin, nafta in premog), zapirale rudnike premoga ter poudarjale obnovljive oblike energije (veter, sonce, voda), se zdaj mnoge vračajo k premogu, da bi se spopadle z energetsko krizo.

Kljub poskusom, da bi do leta 2030 popolnoma opustili premog, je nemški parlament prejšnji petek sprejel nujne zakone za ponovno odprtje starih premogovnih elektrarn za proizvodnjo električne energije.

"Stanje je resno," je v izjavi povedal nemški minister za gospodarstvo Habeck. "Zato še naprej krepimo varnostne ukrepe in sprejemamo dodatne ukrepe za zmanjšanje porabe plina. V skladišča pa je treba spraviti več plina, sicer bo pozimi res tesno," je napovedal.

Nemčija je močno odvisna od ruskega plina za oskrbo svojih domov in težke industrije, vendar ji je uspelo zmanjšati delež uvoza iz Rusije s 55 odstotkov pred začetkom vojne v Ukrajini na 35 odstotkov.

Habeck je dejal, da je zanesljivost oskrbe trenutno zagotovljena kljub "poslabšanju razmer na trgu s plinom" v zadnjih dneh. "Visoke cene so Putinova strategija, da nas vznemiri, zviša cene in nas razdeli," je dejal Habeck.

Kljub načrtom Nemčije za opustitev proizvodnje energije iz premoga je Habeck, ki sicer prihaja iz vrste Zelenih, napovedal vrnitev k "elektrarnam na premog za prehodno obdobje", da bi se zmanjšala poraba plina za proizvodnjo električne energije. "To je grenko, vendar je v teh razmerah skoraj nujno, da zmanjšamo porabo plina," je dejal Habeck.

Ponovno odprtje premogovnikov je sicer že kritizirala vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Zagotoviti moramo, da bomo to krizo izkoristili za napredek in se ne bomo vrnili nazaj k umazanim fosilnim gorivom," je dejala.

Odprtje rudnikov premoga sta sicer napovedali tudi Nizozemska in Avstrija.

Nič boljše ne gre Američanom, kjer lahko energetska kriza z Rusijo ogrozi tudi podnebno politiko.

Družba za zemeljski plin Cheniere lobira pri Bidnovi administraciji za izvzetje iz predpisov, ki omejujejo rakotvorne emisije. Cheniere, ki je eden glavnih izvoznikov zemeljskega plina v ZDA, trdi, da bi omejitve emisij več mesecev ali let vplivale na obrate podjetja, kar bi zmanjšalo izvoz v Evropo sredi že tako nevarne energetske krize, je poročal Reuters.

Odobritev te izjeme bi pomenila, da bi podjetje Cheniere lahko še naprej onesnaževalo revne in manjšinske soseske, kar je sicer v nasprotju z Bidnovimi predvolilnimi obljubami.

Na vzhodu pa se smeje predvsem proputinovskim superoligarhom. Vodja ruskega plinskega velikana Gazproma Aleksej Miller je na očitke nekaterih evropskih držav, da Gazprom ni dobavil plina, odgovoril: "Naš produkt, naša pravila."

Vse oči so zdaj usmerjene v 21. julij: takrat bomo videli, ali bo drugi najvplivnejši človek v Putinovi Rusiji, Miller, odprl pipico in v Evropo poslal nove zaloge plina.