Jon Knez
V enem letu je bilo v Gazi po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje ubitih več kot 41 tisoč ljudi, od tega okoli 16.500 otrok. Ranjenih je bilo več kot 96 tisoč ljudi, več kot deset tisoč jih je pogrešanih. Na okupiranem Zahodnem bregu je bilo v enem letu ubitih okoli 720 ljudi, od tega 160 otrok. Ranjenih je bilo več kot 5700 otrok. V Libanonu so zabeležili okoli dva tisoč smrtnih žrtev in približno devet tisoč ranjenih. V napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023 je bilo ubitih 1139 ljudi - 695 civilistov, od tega 38 otrok, 71 tujih državljanov in 373 pripadnikov varnostnih sil.
7. oktobra 2023 Hamas izvede teroristični napad na Izrael. Borci islamističnega gibanja zgodaj zjutraj vdrejo v Izrael in v naseljih ob meji z Gazo ubijejo 1139 ljudi, 251 ljudi ugrabijo in jih kot talce odpeljejo v Gazo. Pobijejo tudi 364 mladih na glasbenem festivalu Nova music. Izraelski premier Benjamin Netanjahu napove maščevanje in uničenje Hamasa. Že naslednji dan Izrael razglasi vojno stanje, začnejo se vojaške operacije in letalski napadi na Gazo. Vpokličejo 30 tisoč rezervistov. ZDA in cel Zahod izrazita solidarnost z Izraelom.
27. oktobra 2023 Izrael začne veliko kopensko ofenzivo na Gazo. Tarče so bolnišnice in civilni objekti. V Gazi pride do izpada telekomunikacij, ljudje ne morejo poklicati na pomoč. Hamas iz Gaze medtem obstreljuje Tel Aviv. 15. novembra izraelska vojska vdre v bolnišnico Al Šifa, saj verjamejo, da se tam skriva poveljstvo Hamasa.
24. novembra 2023 prične veljati sedemdnevno premirje z namenom izmenjave 80 talcev za 240 palestinskih zapornikov. V Gazo iz Egipta prispe največji konvoj humanitarne pomoči. Hamas sporoči, da bodo preostale talce izpustili, ko bo vojne konec. Po koncu premirja izraelska vojska s tanki vdre na jug Gaze.
26. januarja 2024 Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu v tožbi Južne Afrike proti Izraelu judovski državi odredi sprejetje ukrepov za preprečitev genocida in sprostitev dobav humanitarne pomoči. Nekaj dni kasneje med razdeljevanjem pomoči v Gazi pod izraelskimi streli umre 120 ljudi. Izrael trdi, da je konvoj s pomočjo napadla lačna množica in da so streljali na tiste, ki so pomenili grožnjo.
13. aprila 2024 Iran proti Izraelu izstreli več kot 200 dronov in raket kot povračilni ukrep za smrtonosni izraelski napad na iranski konzulat v Damasku. Izraelska zračna obramba ob pomoči zaveznikov večino izstrelkov prestreže. Iran je tudi zaveznik Hamasa in Hezbolaha. Vojna se tako razširi na večino Bližnjega vzhoda.
7. maja 2024 začne izraelska vojska ofenzivo na Rafo na jugu Gaze. Prvi dan umre 54 Palestincev. Izrael prevzame nadzor nad mejnim prehodom z Egiptom in tako zapre glavno vstopno točko za pomoč. V noči na 27. maj izraelski zračni napad povzroči požar v taborišču za razseljene v Rafi, v katerem umre najmanj 45 ljudi.
4. junija 2024 državni zbor potrdi sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Slovenija postane 147. država izmed članic ZN, ki priznavajo Palestino. Slovenija je Palestino priznala v njenih mejah iz leta 1967, vključujoč Gazo, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem. Izrael nasprotuje slovenskemu priznanju. Teden prej Palestino priznajo Španija, Irska in Norveška.
27. julij 2024 je bil v znamenju čezmejnega obstreljevanja med izraelsko vojsko in libanonskim gibanjem Hezbolah. V raketnem napadu na Golanski planoti življenje izgubi 12 otrok. Izrael za napad obtoži Hezbolah, kar ta zanika. V povračilnem izraelskem napadu tri dni pozneje pri Bejrutu umre visoki poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr. Dan zatem v izraelskem napadu v Teheranu umre politični vodja Hamasa Ismail Hanija. Iran napove maščevanje.
17. septembra 2024 v Libanonu eksplodirajo komunikacijske naprave pripadnikov Hezbolaha. Eksploziv je namestila izraelska obveščevalna služba Mosad. Umre najmanj 39 ljudi, skoraj 3000 je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala dogodek označi za teroristično dejanje Izraela in vojno napoved ter obljubi maščevanje. Obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom postaja vse obsežnejše. V izraelskem napadu v Bejrutu je 27. septembra ubit tudi Nasrala. Mednarodna skupnost svari pred neizogibno katastrofo, rekoč, da bi Libanon lahko postal nova Gaza.
30. septembra 2024 izraelska vojska začne kopensko ofenzivo na južni Libanon s ciljem uničenja Hezbolahove infrastrukture. Operacijo podprejo ZDA. Dan kasneje Iran proti Izraelu izstreli okoli 200 raket. Izraelska in ameriška zračna obramba prestrežeta večino raket, umre en Palestinec. Cel svet obsodi napad na Izrael, ne pa tudi invazije na Libanon. Netanjahu znova zagrozi z maščevanjem Iranu.
