Škodljive posledice gospodarske rasti, ki neizogibno vplivajo na zlom podnebja in živega sveta, so skrbno dokumentirane in obširno objavljene. Kljub temu pa količina snovi in energije, ki jo uporabljajo naša gospodarstva, narašča vsako minuto, medtem pa vlade in podjetja še naprej obljubljajo gospodarsko rast in ji dajejo prednost. Ameriška profesorica dr. Susan Paulson, ki že več let vodi Center za latinskoameriške študije na Univerzi v Floridi, ponuja nov teoretični pristop k spremembam. V večini svojih raziskav raziskuje načine, kako spol, razred in etnično-rasni sistemi komunicirajo z biofizičnimi okolji, tudi s telesi in krajinami v različnih kontekstih Latinske Amerike. Sodeluje pri raziskavah in nastajanju teorije na področju podeželske teritorialne dinamike v Latinski Ameriki, kjer je živela 15 let, zaposlena je bila na različnih podiplomskih študijskih programih v Boliviji, Peruju, poučevala je tudi v Ekvadorju. Na univerzi v Lundu na Švedskem je pomagala oblikovati nov študijski program na področju kulture, razmerij moči in trajnostnega razvoja.
Sodeluje z mednarodnimi interdisciplinarnimi skupinami, ki razvijajo teorijo in govorico odrasti (angleško degrowth), v okviru katere se znanstveno ukvarja predvsem s politično ekologijo. Pozornost preusmerja stran od posameznega odločevalca v sisteme kulture in moči, za katere pravi, da proizvajajo, vzdržujejo socializacijo ljudi in družbeno-okoljske svetove. Potencial za transformativne spremembe vidi v običajnih praksah in sistemih delovanja različnih skupnosti. Z dekoloniziranjem pogledov na svet se želi odmakniti od ekspanzionističnih mitov in vrednot, pri čemer spodbuja povezovanje znanosti z aktivizmom na globalnem severu in jugu.
Kako ste se srečali z idejo odrasti in zakaj vas je prepričala?
"Moje odraščanje je bilo za današnje razmere skromno in za marsikoga lahko neobičajno. Deset let smo živeli v Boliviji, kjer za življenje nismo potrebovali dosti materialnega. Ni bilo kulture potrošništva, z viri smo ravnali zelo skrbno, in ko sem se preselila nazaj v ZDA, sem bila šokirana. Moji vrstniki so odrasli precej drugače in tudi kasneje sem zaradi bivanja zunaj Amerike videla življenje tu zelo drugače. A za to takrat še nisem imela teorije.
Od nekdaj me je zanimalo, kako politične in ekonomske institucije, strukture vplivajo na naš odnos do okolja. Ta vprašanja so me pripeljala do teorije in platforme odrasti. Na besedo odrast sem prvič naletela leta 2010 v Lundu. Ljudje, ki so govorili o odrasti, so cenili način življenja, ki mi je blizu. In odtlej proučujem, pišem in razmišljam o odrasti skupaj s kolegi, študenti ..."
Ideje skrajne desnice, rasističnih, protibegunskih in fašističnih gibanj me strašijo
Odrast poudarja zadovoljstvo in užitek, ki sta v sobivanju in druženju z ljudmi, s katerimi nismo v hierarhičnih odnosih izkoriščanja
