Na akrobatski vrvi ohranjanja slovenskega zdravstva

Spomladanski izpad operacij, pregledov in drugih storitev je zadal velik udarec zdravstvu in zdravju. Samo v obeh kliničnih centrih je v marcu in aprilu, ko so opravljali le urgentna stanja, odpadlo več kot 7000 operacij, ter 150.000 ambulantnih pregledov. Posledice izpada še niso zakrpane, a že je sistem postavljen pred novo težko preizkušnjo - kako v epidemiji ohraniti delujoč zdravstveni sistem.

Dr. Franjo Husam Naji, predstojnik oddelka za kardiologijo v UKC Maribor, je v tem tednu opozoril na kruto resnico - umirajo ljudje z zastaranimi stanji, ker so srčne kapi preboleli doma. In to tudi zaradi tega, ker sami niso odšli do zdravnika, ampak so raje trpeli doma, čeprav so urgentne službe delovale nemoteno ves čas epidemije. Tokrat je torej naloga zdravstva in družbe prepričati ljudi, da je pomoč še vedno na voljo ter jo seveda tudi zagotoviti v največji možni meri. Največja ovira pri ohranjanju ravnotežja med covid programi in drugimi dejavnostmi je kader, ponekod pa tudi prostorske omejitve.

Maribor: Kadrovski in prostorski tetris

V UKC Maribor lahko povečajo kapacitete covid oddelka na 40 postelj in šest (v skrajnem primeru osem) intenzivnih postelj, nadaljnje povečevanje bi pomenilo postopno ugašanje preostalih programov. Direktor UKC Maribor Vojko Flis: "V prvem obdobju pričakujemo, da bo zadoščalo povečanje kapacitet na 40 postelj. To se lahko zgodi naslednji teden. Potem bo treba počakati, kakšna bo epidemiološka situacija, in lahko bomo presojali korake naprej."

Bolnišnice o teh ukrepih za zdaj odločajo same - notranji organizacijski in strokovni del za zdaj ostajata v pristojnosti bolnišnic, ki se morajo organizirati same. Veliko ukrepov je namreč odvisnih tudi od prostorske umestitve, bolnišnice se namreč glede na zgodovinski razvoj precej razlikujejo po prostorskih umestitvah.

Kako so v drugem valu epidemije reorganizacije vplivale na delovanje drugih oddelkov? Mariborski UKC se poleg kadrovske stiske, ki je značilna za celo Slovenijo, bori še s prostorskimi zagatami. "Že v tej fazi smo bili primorani zmanjšati nekatere oddelke. Oddelek za infekcijske bolezni je premeščen v kliniko za interne bolezni. Tam se povprečno zdravi od 20 do 25 bolnikov dnevno in seveda zasedajo postelje, ki so sicer namenjene internističnim bolnikom. Število obravnavanih internističnih bolnikov je posledično manjše. Nadaljnji korak je bil, da smo kliniko za ginekologijo delno premestili v kliniko za kirurgijo in tudi njihov pogon je manjši, zmanjšalo pa se je tudi število kirurških postelj," je minuli teden opisal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. Prostore ginekološkega oddelka namreč zdaj zaseda tudi covid oddelek, tam je namreč covid intenzivna nega, število intenzivnih postelj pa so povečali tako, da so eno operacijsko dvorano spremenili v sobo za intenzivno terapijo ter tako pridobili dve dragoceni mesti za najtežje covid bolnike. Še vedno pa tam vlada improvizacija. "Včasih se šalimo, da z vsemi aparaturami in osebjem igramo pravzaprav tetris," je nedavno nazorno opisala prostorsko razkošje covid intenzive Alenka Strdin Košir, vodja covid intenzivne terapije.

Nadalje so premestili otroško kirurgijo v kliniko za kirurgijo in vse to ima za posledico manj operacij in manj obravnavanih bolnikov. "Na srečo je tega relativno malo, okoli pet odstotkov, a tudi teh pet odstotkov je za tiste, ki niso zdravljeni, pomembnih," poudari Vogrin.

Celje: Pridobili znanja že v prvem valu

V trenutni fazi aktivacije imajo v Splošni bolnišnici Celje na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja 20 bolniških postelj v rdeči in sivi coni, namenjenih za obravnavo pacientov s covidom oziroma pacientov s sumom na okužbo. Siva cona mora vseskozi obsegati vsaj deset postelj, saj morajo biti pacienti, pri katerih obstaja sum na okužbo in potrebujejo bolnišnično obravnavo, do prejema rezultata testiranja ločeni tako od okuženih pacientov kot od drugih pacientov v bolnišnici. Rdeča cona pa je namenjena hospitalizaciji pacientov s covidom. Na oddelku za intenzivno interno terapijo imajo dve intenzivni bolniški postelji za obravnavo pacientov s covidom ter tri intenzivne bolniške postelje za sivo cono.

V Splošni bolnišnici Celje aktivacijo posameznih faz izvajajo v skladu z nacionalnim načrtom. V prihodnjem tednu bodo kapacitete povečali na 15 navadnih bolniških postelj v rdeči coni in na tri intenzivne bolniške postelje v rdeči coni. V tej fazi se trudijo ob obravnavi pacientov s covidom izvajati tudi skoraj celoten program drugih zdravstvenih storitev po pogodbi z ZZZS. Dodatne širitve kapacitet za paciente s covidom bodo šle na račun omejevanja drugih programov. Zato kapacitete za paciente s covidom širijo postopoma, saj si prizadevajo, da bi v čim večji meri lahko zdravstvene storitve zagotovili tudi drugim pacientom. "Trenutno smo skupaj z ministrstvom za zdravje kot maksimalne kapacitete za paciente s covidom-19 opredelili 45 navadnih bolniških postelj in enajst intenzivnih bolniških postelj. Ob njih pa moramo seveda ves čas zagotavljati tudi bolniške postelje (tako navadne kot intenzivne) v sivi coni za paciente s sumom na okužbo. Tudi njihovo število se z okuženostjo populacije povečuje," pravijo v bolnišnici.

Za delo s pacienti s covidom so usposobljeni zaposleni, ki so v njihovi obravnavi sodelovali že v prvem valu. Poleg zaposlenih na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja in na oddelku za intenzivno interno medicino, so v bolnišnici v času prvega vala za delo s covid pacienti usposobili tudi pomembno število zdravstvenih delavcev drugih zdravstvenih strok, tako zdravnikov, medicinskih sester kot drugih zdravstvenih profilov. Dodatno v delo vključujejo tudi specializante, ki specializacijo sicer opravljajo v drugih zdravstvenih ustanovah, vendar bodo zdaj občasno, za krajše časovno obdobje, prihajali na delo v matično ustanovo.

Kolikšen je izpad rednega programa, je težko oceniti, pravijo v celjski bolnišnici: "Z medicinskim kadrom, ki ga imamo v bolnišnici, lahko dejavnost izvajamo v 'normalnih' pogojih, pa še takrat se na nekaterih oddelkih spopadamo s kadrovskim deficitom. Delovanje v izrednih razmerah, ki jih prinaša epidemija koronavirusa (dodatna delovišča in dodatne zahteve po kadru na istih deloviščih), pomeni, da moramo kader prerazporejati in posledično izvajanje nekaterih storitev omejevati. Poleg tega se v času epidemije tudi v zdravstvenih ustanovah srečujemo z izpadom kadra zaradi bolezni, okužb in karanten, zato je takšne ocene nehvaležno dajati."

V bolnišnici imajo zadostne zaloge osebne varovalne opreme za nekaj tednov delovanja. Zaloge osebne varovalne opreme tedensko spremljajo, hkrati pa imajo nadzor nad izdajo te opreme iz bolnišnične lekarne na bolnišnične oddelke. Tako osebno varovalno opremo kot medicinsko opremo glede na zahteve dopolnjujejo, za zdaj je dovolj tudi deksametazona in remdesivirja.

Ptuj: Dogovori za pomoč iz Psihiatrične bolnišnice Ormož

V Splošni bolnišnici Ptuj imajo za covid bolnike pripravljenih osem postelj, ob tem imajo enajst respiratorjev. Za njihovo oskrbo so za ruski turnus potrebne štiri ekipe, ki vključujejo zdravnika in tri medicinske sestre. Kot pravi direktorica Anica Užmah, intenzivnih postelj za covid nimajo, znotraj covid oddelka pa imajo pripravljeno intenzivno posteljo, če bo treba pacienta, ki se mu zdravstveno stanje hitro slabša, stabilizirati: "Na ministrstvo za zdravje poročamo o možnih dodatnih 20 negovalnih posteljah na oddelku podaljšanega zdravljenja, ki pa že pomenijo krnjenje naše dejavnosti. V primeru 'lockdowna' bodo postelje prazne, problem bo kader, lahko, da tudi teh 20 zaradi pomanjkanja kadra ne bomo mogli realizirati. Zaščitne opreme imamo za več kot en mesec, potrebnih zdravil, ki se uporabljajo vsak dan, za pol meseca, zdravil za nujna stanja pa za en mesec. Remdesivirja še nimamo, preverjamo pa, kdaj in pod kakšnimi pogoji ga lahko dobimo. Deksametazon spada med zdravila, ki jih uporabljamo dnevno." Kot pravi Užmahova, redno dela poteka na vseh področjih upočasnjeno, prilagojeno razmeram in z upoštevanjem priporočil. Največ težav imajo v ptujski bolnišnici s kadrom, zato so že v dogovorih s Psihiatrično bolnišnico Ormož za pomoč s kadrom zdravstvene nege: "Ker se razmere spreminjajo iz ure v uro, je nemogoče napovedati realizacijo in obseg tega dogovora." Ptujska bolnišnica spada v drugi nivo bolnišnic, ki sprejemajo bolnike, ko so bolnišnice prvega reda zasedene 70-odstotno. Vrstni red sprejema bolnikov določajo lokalne potrebe oziroma zasedenosti bolnišnic prve faze.

Murska Sobota: V Novo Gorico in nazaj v Mursko soboto

V Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota imajo na oddelku za covid 15 bolniških postelj. V času, ko so v murskosoboškem centru za starejše potrjevali prve okužbe, so zdravili deset bolnikov, nekaj tudi iz drugih regij. Njihovo število se hitro spreminja, je povedal Daniel Grabar, strokovni direktor SB Murska Sobota. Na vprašanje, zakaj niso sprejeli vsaj za kratek čas treh stanovalcev domov za starejše, če so imeli nekaj prostih postelj, ampak so jih odpeljali v bolnišnico v Novo Gorico, je odgovoril: "Murskosoboška bolnišnica je imenovana za bolnišnico drugega reda, kar pomeni, da je odgovorna za akutno bolnišnično zdravljenje bolnikov s covidom. Kljub temu smo ponudili možnost, da dokler bomo imeli proste postelje, sprejmemo tudi bolnike z okužbo, ki potrebujejo le nego." Toda sprejeta je bila odločitev, da proste postelje ohranijo za akutno bolne, torej bolnike, ki potrebujejo zdravljenje, in da se upošteva dogovorjeni protokol, da se okuženi stanovalci domov začasno premestijo v tiste bolnišnice po Sloveniji, ki so opredeljene kot negovalne za okužene. Tam lahko ostanejo, dokler v njihovem domu ne vzpostavijo tako imenovane rdeče cone.

Precej pozornosti je namreč v javnosti vzbudilo to, da so tri stanovalce Doma starejših Rakičan, pri katerih so najprej potrdili okužbo, prepeljali v negovalno bolnišnico za okužene v Novi Gorici. "To ni bila naša odločitev," je poudaril Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakičan. "Mi sodelujemo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, regijskim koordinatorjem in ministrstvom za zdravje, na tej ravni se potem tudi odloča, kdo bo kam šel. Gre pa za to, da je treba upoštevati proste zmogljivosti v bolnišnicah in tudi, za katere bolnike je predvidena katera od bolnišnic." Eden od teh stanovalcev je bil zaradi slabšanja stanja že drugi dan pripeljan na zdravljenje v murskosoboško bolnišnico, prav tako sta se vrnila druga dva.

"Odločitev o tem, da se stanovalci prepeljejo v Novo Gorico, so sprejeli na ministrstvu," je dejal Grabar. Se pa v bolnišnici že pripravljajo za morebitno povečevanje števila obolelih za covidom, ki bodo potrebovali zdravljenje. Sedanjim 15 posteljam bodo lahko najprej dodali pet, ki bi jih s hitrejšim izvajanjem testov pridobili v zdajšnji sivi oziroma prehodni coni, kjer bolniki čakajo rezultate. Obstaja tudi možnost, da dodatne postelje za zdravljenje bolnikov s covidom dobijo z zaprtjem enega od oddelkov. Toda vsako povečevanje v enem delu pomeni, tako Grabar, jemanje pri drugem, ob tem pa je še umestno vprašanje, kako zagotoviti dovolj kadra. Pet zdravstvenih delavcev je odsotnih zaradi okužbe s koronavirusom, zaradi stika z okuženim jih je v samoizolaciji enajst. Ob tem imajo v bolnišnici številne bolniške odsotnosti zaradi drugih bolezni tako zaposlenih kot njihovih družinskih članov. Največji delež odsotnih je med negovalnim osebjem, od pet do osem odstotkov, posledica je preobremenjenost tistih, ki delajo. "Praktično vsak dan se preštevamo, kdo je prisoten, in spreminjamo razporede za delo, da lahko zadostimo vsem potrebam," je stanje opisal Grabar. Kljub oteženim razmeram in dodatnemu delu zaradi zdravljenja obolelih za covidom v bolnišnici še naprej opravljajo načrtovane preglede, operacije in druge zdravstvene storitve po programu in z dodatnim delom, da bi še pred morebitnim poslabšanjem razmer naredili največ, kar lahko.

Slovenj Gradec: Deset odstotkov zaposlenih je na bolniški

Zaradi naraščanja števila okuženih in hitrega polnjenja kapacitet so v ponedeljek kot covid bolnišnico aktivirali tudi slovenjgraško bolnišnico. Zagotavljajo rdečo cono v okviru internega oddelka, v njej je na voljo deset postelj. Ker oskrba covid bolnikov zahteva bistveno več zdravstvenega kadra, bodo okrnjene nekatere druge dejavnosti. "Poskušali bomo ohraniti čim večjo dostopnost za vse akutno bolne in za večji del ambulantnih storitev, zato bomo v prvi vrsti začasno zaprli oddelek za zdravstveno nego, kjer se izvajata neakutna nega in rehabilitacija," je povedala vršilka dolžnosti direktorja Alenka Jezernik Skudnik. Dodatnih postelj za bolnike s covidom-19 trenutno ne bodo omogočali. Prav tako ne predvidevajo vzpostavitve covid intenzive, saj za to nimajo na voljo ne kadra ne kapacitet.

V petek so v rdeči coni sicer zdravili enajst bolnikov s covidom-19 (dan prej osem), ki prihajajo iz različnih slovenskih regij. Kot razloži strokovna direktorica Jana Makuc, zaradi velikih potreb urejajo posamezne dodatne postelje. Za paciente s covidom-19 skrbijo zdravniki internisti in drugi zdravstveni delavci po razporedu. "Delo na internem oddelku je trenutno okrnjeno, drugih zmogljivosti še nismo zmanjševali, tudi večjih zapiranj oddelkov še ne načrtujemo," pojasnjuje v. d. direktorja. Skupno je za covidom-19 aktivno obolelih devet zaposlenih, 23 zaposlenim pa je bila odrejena karantena. Večinoma gre za nezdravstvene delavce (omenjeni podatki so prav tako za petek). Se pa bolnišnica spopada s pomanjkanjem kadra, saj je na bolniški odsotnosti zaradi različnih razlogov deset odstotkov zaposlenih.

Njihovi zaposleni so tudi ustrezno izobraženi glede ravnanja oziroma zdravljenja obolelih za covidom. "Sodelovali so na mnogih izobraževanjih, ki so v glavnem spletna, nekaj smo jih organizirali tudi sami. Zadnje izobraževanje, ki se ga je udeležilo večje število zdravnikov, je bil webinar v organizaciji Infekcijske klinike UKC Ljubljana in ob sodelovanju Zdravniške zbornice Slovenije. Za konzultacije so nam na voljo kolegi infektologi iz UKC Ljubljana, to sodelovanje poteka zelo dobro. Nekaj svežih izkušenj iz prve roke nam bo prinesla tudi specializantka infektologije, ki se v kratkem vrača v našo ustanovo. Poleg tega se dogovarjamo za sodelovanje v evropskem izobraževalnem projektu C19 SPACE," pove strokovna direktorica. Tudi glede uporabe zaščitne opreme so za zaposlene organizirali več praktičnih delavnic in nekaj individualnih izobraževanj. Posneli so tudi film, ki je dostopen na bolnišnični spletni strani.