Na obzorju so tektonski premiki v avtomobilski industriji

Ko je pred kakšnimi desetimi leti zdaj že pokojni prvi človek koncerna Fiat Chrysler Automobiles (FCA) Sergio Marchionne napovedoval, da se bo morala avtomobilska industrija združevati in da se bo obdržalo vsega pet ali šest korporacij, se je zdelo, da hoče biti nekakšen avtomobilski Nostradamus. Zdaj je jasno, da je avtomobilska industrija pred veliko večjimi izzivi kot zgolj združevanjem. Na obzorju so tektonski premiki, zato išče novo smer, pravzaprav mora na novo umeriti kompas.
Paradoksalno je, da je zdaj že kar slovita afera dieselgate, v katero se je leta 2015 zapletla trenutno največja avtomobilska skupina na obli, torej nemški Volkswagen (VW), povzročila prelom s skoraj neslutenimi posledicami. Ne le to, da so Nemci tako ali drugače zgolj v ZDA, kjer se je škandal rodil, doslej plačali za vsaj 28 milijard evrov odškodnin in kazni, ampak je dieselgate na novo definiral okoljsko avtomobilsko politiko in strategijo. To velja predvsem za Evropo in še posebej tudi za najbolj avtomobilsko državo te celine, torej Nemčijo. Uspeh zelenih na zadnjih nemških volitvah je nedvomno in vsaj deloma tudi posledica goljufije z izpusti dizelskih motorjev – vanjo se je zapletel še sloviti Mercedes-Benz, kmalu se bo še katera druga avtomobilska hiša – EU pa tako rekoč ekspresno določila nove okoljske normative predvsem pri izpustih toplogrednih plinov. Njihovo izpolnjevanje bo evropski avtomobilski industriji (seveda tudi drugim, če bodo hoteli prodajati na tem prostoru) povzročila veliko težav in globoko poseglo v denarnice. Ta hip je jasno, da bo zelo na preizkušnji določilo, po katerem naj bi se do leta 2021 povprečni izpust ogljikovega dioksida v EU zmanjšal na vsega 95 g/km. Lani je po ugotovitvah evropske okoljske agencije (EEA) zrasel že drugič zapored in znaša 120,6 g/km. Predvidene so visoke kazni, ki bodo šle v milijarde evrov, zato evropske avtomobilske tovarne že zdaj bijejo plat zvona. Glede na njihovo moč, pa ne le v Nemčiji, se zdi povsem verjetno, da se bo ta okoljska zanka nekoliko razrahljala – okoljskim gibanjem navkljub. Ampak to bo le začasen odlog.

Kaj prinašajo in odnašajo električni avtomobili?

Še pred večjim, toda časovno malenkost bolj oddaljenim izzivom, ki pa ni omejen zgolj na Evropo, je avtomobilska industrija pri alternativnih pogonih. Rezultat prej omenjene afere in predvsem posledic sprememb okolja oziroma vse hitrejšega segrevanja je skoraj feniksovsko vstajenje električnih baterijskih vozil. Ni je avtomobilske tovarne, ki v zadnjih dveh ali treh letih ne bi svojih načrtov postavila na glavo: v ospredju so predvsem "električarji", nekatere stavijo na hibride (kar velja predvsem za japonsko Toyoto), vse drugo je eksotika. Toda električni baterijski avtomobili imajo kar nekaj otroških bolezni - dosegi še vedno kar skromni, predvsem pa so cenovno nekonkurenčni. Še pred časom se je zdelo, da so kot zamah s čarobno paličico, saj naj bi zagotovili skoraj brezskrbno prihodnost. Zdaj je vse bolj očitno, da bodo marsikaj tudi odnesli. Tako imenovana e-mobilnost bo zaradi drugačnih tehničnih značilnosti električnih vozil – manj sestavnih delov, manj zahtevno vzdrževanje in še marsikaj – po vsej verjetnosti povzročila izgubo delovnih mest. Prav v Nemčiji, ki je glede tega še posebej občutljiva, so pred nedavnim ugotavljali, da bi lahko bila nemška avtomobilska industrija zaradi tega do leta 2035 ali 2040 ob vsaj 115 tisoč delovnih mest! To so seveda ocene, toda hkrati napovedi, ki nimajo zgolj evropskega pomena, ampak se bodo pod enakim ali podobnim pritiskom znašle vse druge nacionalne avtomobilske industrije.

Evropski avtomobili ogrožajo ZDA

Avtomobili so tudi pomembni igralci v različnih trgovinskih vojnah, ki jih vneto neti predvsem prej omenjeni ameriški predsednik. Ameriška administracija je že pred meseci ugotovila, da uvoz evropskih avtomobilov ogroža ameriško nacionalno varnost. Kako in zakaj, ni bilo jasno povedano. Očitno je za Washington obrobnega pomena dejstvo, da ima nemški BMW v južnokarolinskem Spartanburgu svojo največjo tovarno, da neposredno zaposluje več kot 5500 ljudi in da je tudi eden največjih ameriških izvoznikov. Tudi mercedesi nastajajo na oni strani Atlantika (Toscaloosa) pa seveda tudi številni japonski avtomobili, ki so ali so bili dolga leta najbolje prodajani prav v ZDA. Toda prst je po začasni otoplitvi (trgovskih) odnosov na relaciji Washington-Peking zdaj usmerjen v Bruselj oziroma Evropo. In glede na to, da so ZDA za Kitajsko drugi največji trg na obli in da na njem obilno in uspešno prodajajo tudi evropske (beri: nemške) avtomobilske tovarne, napoved dodatnih carin še bolj temni že tako temno avtomobilsko obzorje.
Sergio Marchionne ni doživel nedavnega klavrnega propada pogajanj o združitvi "njegovega" FCA s francoskim Renaultom. Botrov je bilo preveč, rezultat je znan. Toda to še ne pomeni, da je kanadski Italijan (ali morda obratno) povsem zgrešil v svojih napovedih. Morda je nekoliko bolj obvladal kompas kot drugi.