Vojislav Bercko
Verjetno ga ni bilo leta v sodobni zgodovini, da bi po različnih delih sveta divjalo toliko protestov kot letos. Ljudje so šli na ulice na praktično vseh celinah z izjemo Avstralije, razlogi pa so bili precej različni - a tudi podobni. Posplošeno rečeno, bi jih lahko dali na skupni imenovalec: preveč družbene neenakosti in premalo demokracije. Podatek, da velik del svetovnega prebivalstva živi v revščini (po podatkih Svetovne banke je takšnih več kot polovica, v hudi revščini pa živi kakšna četrtina ljudi), medtem ko en odstotek najbogatejših obvlada več kot polovico svetovnega premoženja, je netivo za požar, ki se širi od vzhoda proti zahodu in od juga proti severu. Najbolj na očeh svetovne javnosti so tačas razmere v Južni Ameriki in nekateri že govorijo južnoameriški pomladi, pri čemer se seveda spominjajo arabske pomladi leta 2011, ko so šli na ulice ljudje od Maroka do Sirije. Toda znano je, kako se je arabska pomlad končala; proteste so oblasti večinoma zatrle z nasiljem, v Libiji in Siriji še zdaj divja vojna, skoraj povsod pa je eno nedemokratično oblast zamenjala druga, prav tako nedemokratična. Svetla izjema je Tunizija, kjer je tako imenovani nacionalni kvartet za dialog leta 2015 tudi prejel Nobelovo nagrado za mir.
Venezuela
Kolumbija
Bolivija
Čile
Hongkong
Iran
Irak
Libanon
Katalonija
Francija
Češka
Gruzija
