Kot zdravnik se mora odreči delu po načelih evropske direktive o delovnem času, po neskončnih zaporednih dežurstvih na božični večer zaspi kar v avtu pred bolnišnico; sicer pa itak na uro zasluži manj kot parkirna ura pred stavbo, v kateri dela. Medtem si morajo administratorji po dveh urah bolščanja v računalniški zaslon vzeti 20 minut odmora ... Ampak on je rad zdravnik. Rad ima delo, kjer “švigaš kot puščica iz ene porodne sobe v drugo”, “rešuješ otročičke, ki so se zataknili ali jim je začelo primanjkovati kisika”, čeprav ima velikokrat občutek, da mora reševati poplavo s kontaktno lečo kipca dečka, ki lula ...