Zvezdana Bercko
S svojo drugo knjigo esejev se Boštjan Narat utrjuje kot eden pomembnejših sodobnih esejistov, kar je nakazoval že s prvencem, za katerega je bil nominiran za Rožančevo nagrado leta 2014. “Podaja v prazno se začne z istoimenskim esejem, v katerem razmišlja o smiselnosti objave duhovnih produktov v knjižni obliki, tudi svoje izdaje. V naslednjih esejih, nastalih v zadnjih treh letih, se ukvarja glasbo, ki je bila tudi - kot objekt hermenevtične refleksije - tema njegove doktorske disertacije, poezijo, filmom, gledališčem, športom in pa seveda filozofijo, ki je poleg glasbe Naratov poklic. V primerjavi s prvo esejistično zbirko zasledimo v tej več “profanih” tem, ki se nanašajo na “navadne” bivanjske zadevščine (spopad z birokracijo, analiza urbanega okolja, kulturniške subvencije, medosebni odnosi z neznanci, slava v Sloveniji ipd.). Slogovno se avtor ves čas giblje po tanki meji med “filozofijo” in literaturo, med strokovnim, analitičnim pogledom s strani in osebnim, včasih tudi čustvenim pristopom, hkrati pa se ves čas poigrava s slogom pisanja in iskanjem ter vzpostavljanjem lastnega jezika, čim bolj primernega tematiki eseja in želenemu miselnemu suspenzu,” so zapisali pri Založbi Pivec.
Boštjan Narat (letnik 1976), idejni vodja skupine Katalena, filozof, kolumnist Večera, TV moderator, kantavtor in esejist, je znano ime v slovenskem kulturnem prostoru. Zbirka esejev Podaja v prazno je njegova druga esejistična knjiga, s katero se utrjuje kot eden pomembnejših sodobnih esejistov.
