“A je koga ubil ali kaj?” je mladi Večerov pripravnik Franček Jauk leta 1963 vprašal svojega urednika športa, potem ko je ugotovil, da živi sredi Maribora v popolni anonimnosti in pozabi po centimetrih majhen, a drugače velik mož, predvojni olimpijec, telovadec Leon Štukelj. Jasnega odgovora takrat nadebudni novinar, ki si je kasneje lahko ponosno pripisal, da je Štuklja iztrgal pozabi, ni dobil, pa tudi njegov člančič v Večeru še ni mogel iziti. To je bil čas, ko je bil Leon Štukelj, predvojni sokol s šestimi olimpijskimi medaljami, “siva oseba v sivem mestu”, kot je četrt stoletja kasneje, v novem sistemu in državi, ko je spet postal narodni junak, kakršen je bil v mladosti, ob njegovi stoletnici zapisala Alenka Puhar.
Siva je bila tudi mala knjižica z veliko pikapolonico na naslovnici, v katero si je Leon Štukelj v tistih sivih časih zapisoval svoje spomine in opažanja. To je zdaj najzanimivejši del te dragocene knjige, saj Štukelj spregovori ne le kot vrhunski telovadec, ki se je kalil pri znamenitih Sokolih, marveč kot slovenski izobraženec, človekoljub, svetovljan, sodnik stare “nerevolucionarne” šole, ki pa po vojni sodnik ni več smel biti. A to ni le zgodba o Štuklju in njegovi družini, o njegovem predvojnem vzponu in povojni zaukazani pozabi, marveč o njegovi generaciji in naši večbarvni zgodovini, nikakor ne le črno-beli. Pa tudi o narodno zavednih Sokolih, ki kot organizacija niso bili del OF in jih je komunistična partija, ker so bili zanjo ideološko nesprejemljivi, ukinila.
Dr. Ivan Čuk je profesor na ljubljanski fakulteti za šport, vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Skupaj s kolegom z iste fakultete dr. Aleksom Leom Vestom, ki je bil leta 2000 tudi državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, sta napisala knjigo Prevarani sokoli.
Alenka Puhar je novinarka in publicistka, ki se rada loteva zamolčanih tem. Je (so)avtorica več knjig, zbornikov in monografij.