13. julija 1920 je v fašističnem (protislovanskem) pohodu ob pasivnosti oblasti sredi Trsta zagorel Narodni dom, mogočna palača, središče vzpenjajočega se slovenskega meščanstva v narodnostno mešanem pristaniškem mestu. “Nad molčečim morjem je tedaj dišalo po dimu, Slovencem pa je umiralo srce v prsih,” je kasneje zapisal veliki slovenski Tržačan, pisatelj Boris Pahor, danes še edini živeči očividec zločinskega požiga, ki še vedno opominja na rojstvo diktatur(e) v Evropi minulega stoletja.
Ni pisal edini, te za evropsko zgodovino pomembne teme so se lotevali tudi drugi, ne le literarno, a prvo res poglobljeno in natančno študijo o požigu tržaškega simbola slovenstva smo dobili šele letos, 101 leto po zločinu. Ni nepomembno, da sta njena avtorja zgodovinarja, tesno povezana s Trstom. Zahtevno delo sta opravila ne politično, marveč zgodovinsko korektno, upoštevajoč tudi kulturološke in sociološke razsežnosti te zavozlane, večplastne zgodbe.
Avtorja knjige
Borut Klabjan je doktor zgodovine, znanstveni svetnik na Znanstvenoraziskovalnem središču Koper in izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Gorazd Bajc je doktor zgodovinskih znanosti in izredni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Bralcu ne ponujata črno-bele slike, marveč pisan kalejdoskop pogledov in izčrpen vpogled v to, kako, v kakšnih razmerah, je nastajal slovenski (in slovanski) Narodni dom, kako so se še pred fašističnim požigom - ki bi ga oblasti lahko preprečile - kresale iskre nasprotujočih si sil, kaj se je dogajalo z Narodnim domom in okrog njega po požigu, ki so mu sledili novi, pa vse do druge svetovne vojne, med njo in po njej. Do danes, ko stojimo pred novim odprtim poglavjem, v katerem naj bi Narodni dom znova prešel v roke slovenske skupnosti.
Vrednost tega dela, ki postavlja usodni požig v širši časovni in prostorski okvir, ni samo v tekoči pisavi in bogastvu raznoterih pogledov na osnovi podatkov, nabranih v dokumentih po arhivih od Trsta do Berlina, marveč tudi v zapisovanju drobnih, a ilustrativnih človeških zgodb, ki na ozadju velikih zgodovinskih dogodkov bralcu lepo približajo duh tistega zapletenega časa. Ni čudno, da ga Boris Pahor priporoča v branje vsem Evropejcem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
