(O KNJIGI) Saša Stanišić: Čigav si

Zvonar Predan Darka
07.08.2021 04:35
Pisatelj Saša Stanišić, letnik 1978, je moral leta 1992 zaradi vojne zapustiti Višegrad v rodni Bosni. Ustalil se je v Nemčiji in tam je danes zvezda nemške književnosti. Za knjigo Čigav si je leta 2019 prejel najvišje nemško literarno priznanje, nemško književno nagrado.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Grenko-sladki so ti literarizirani spomini na avtorjevo otroštvo v Višegradu in odraščanje v nemškem Heidelbergu, strnjeni v romaneskno pripoved s pomenljivim naslovom Čigav si. “Samoportret s predniki,” je svojo zgodbo, prepleteno z mešanico žalosti, nostalgije, ironije in humorja, značilno za kraje, od koder izhaja, označil avtor sam in si prislužil oceno, da gre za “verjetno najboljšo knjigo o življenju beguncev, kar smo jih kdaj prebrali”. Tako je vsaj zapisal norveški časopis Afterposten.

Založba: Mladinska knjiga.
Prevod: Urška P. Černe.
Leto izida: 2021.
Št. strani: 325.
Vezava: trda.
Cena: 32,99 evra.

Štirinajst let je imel Saša Stanišić, rojen v mešanem, srbsko-bošnjaškem zakonu, ko je moral zapustiti svoj Višegrad, potem ko je mami, diplomirani učiteljici marksizma, znanec policaj položil na srce, naj izgine iz mesta, ker bo muslimanom kmalu trda predla. Danes je 43-letni Stanišić priznan pisatelj, ki piše v nemščini, pri tem pa se vrača k svojim bosanskim koreninam, k vojni, begunstvu in vprašanju identitete. Seveda ni v obravnavi teh tem ne prvi ne zadnji, vendar počne to na izviren, samosvoj način. V Višegradu je imel očetovo mamo, babico Kristino, mamino mamo, neno Mejremo, in deda Muhameda, maminega očeta, imel pa je, zapiše, tudi Jugoslavijo, ampak ne za dolgo: “Socializem je bil utrujen, nacionalizem buden. Zastave, vsak s svojo, v vetru, v glavah pa vprašanje: kaj si pa ti?” Odgovor na zadnje vprašanje je zapleten in hkrati preprost, pomaga mu ga najti babica, ki pravi, ni važno, od kod si, čigav si, važno je, kam greš. Res, tudi kot sporočilo o preseganju preteklosti zaradi prihodnosti je mogoče brati to knjigo, v kateri se deški spomini mešajo s sanjskimi zgodbami iz bogate zakladnice balkanskega magičnega realizma.

Pripoved se začne z babico Kristino in njeno demenco, z njo oziroma z babičinim pogrebom se tudi konča. Lepšega spomenika vnuk babici, ki je vedno vedela, kaj fantič potrebuje, ne bi mogel postaviti. Za bralčev užitek pa je zaslužna tudi Urška P. Černe, ki je to zahtevno delo subtilno prevedla iz nemškega izvirnika v slovenščino.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta