“Narodnozabavna glasba je zelo širok pojem, nadaljuje Slavko. Kaj jo loči od zabavne glasbe? Da zabava narod? Ali da pobira elemente iz zakladnice ljudske kulture in jih poskuša združiti s sodobnimi tokovi aktualne zabavne glasbe?”
Nekoč sta pod Alpami živela dva brata in se izražala z glasbo. Danes jih je za celo dinastijo. Na čelu z najstarejšim med nasledniki. Glasbenim sinom in stricem iz ozadja. Jazzistom, pianistom, skladateljem, ljubiteljem Mahlerja. Akademskim narodnjakom.
Iz vsebine:
-Težko govorimo o tem, pravi Slavko Avsenik, da si avtokratska politika izbere neko glasbo.
-“Glasba pride sama od sebe, kot arhitektura ali znanost. Iz naroda že, ampak ni mišljena politično. Bi kdo rekel, da je hmelj simbol ene politične opcije, trta pa simbol druge?”
-Glasba sama po sebi lahko vpliva na čustva ljudi - jih razvedri, razžalosti, gane, karkoli -, ne more pa vsem poslušalcem pomeniti enako.
-Ko je bil urednik pri Helidonu, je bila vsaka novost v narodnozabavni glasbi kar malo nezaželena.
Iz vsebine:
-Težko govorimo o tem, pravi Slavko Avsenik, da si avtokratska politika izbere neko glasbo.
-“Glasba pride sama od sebe, kot arhitektura ali znanost. Iz naroda že, ampak ni mišljena politično. Bi kdo rekel, da je hmelj simbol ene politične opcije, trta pa simbol druge?”
-Glasba sama po sebi lahko vpliva na čustva ljudi - jih razvedri, razžalosti, gane, karkoli -, ne more pa vsem poslušalcem pomeniti enako.
-Ko je bil urednik pri Helidonu, je bila vsaka novost v narodnozabavni glasbi kar malo nezaželena.