Specialni pedagog Alen Kofol iz ISC Šolska svetovalnica opozarja, da v Sloveniji obstajajo osnovne šole, ki izvajajo različne vzgojno-izobraževalne programe za otroke s posebnimi potrebami - večinske šole - ter osnovne šole s prilagojenim programom. Otroci s posebnimi potrebami so torej obravnavani v različnih vzgojno-izobraževalnih programih, ki se izvajajo v posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodih. "Moralo bi se začeti izvajanje vseh programov za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na to, v katerem vzgojno-izobraževalnem zavodu se ti programi izvajajo," poudarja Kofol. Do nedavnega večinske osnovne šole še niso prejele navodil, kako naj učencem s posebnimi potrebami omogočijo izvajanje dodatne strokovne pomoči, fizične pomoči in prilagojenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa. Kofol se ob tem sprašuje, ali gre za sistemsko diskriminacijo med otroki s posebnimi potrebami, ki obiskujejo različne njim namenjene programe. Tudi Marija Javornik Krečič z oddelka za pedagogiko na mariborski filozofski fakulteti izpostavlja, da ne gre samo za otroke, ki se šolajo v okviru prilagojenih programov, ampak tudi za tiste, ki se izobražujejo v okviru rednih šol v skladu z individualiziranimi programi in glede na predvidene prilagoditve. Sledenje rednemu programu je za te otroke še težje.
Upad motivacije in prikrivanje težav
V šoli učitelj prej opazi težave otrok z razumevanjem navodil, zdaj pa lahko ti otroci računajo le na pomoč staršev, ki so zaradi usklajevanja dela od doma, skrbi za gospodinjstvo in družino v hudih stiskah, razlaga specialna pedagoginja Barbara Može Černe iz Osnovne šole Milana Šuštaršiča Ljubljana. "Vemo tudi za primere, ko so starši prisiljeni v dopust ali skrajšan delovni čas, kar bo še poglobilo neenakosti," doda sogovornica. Inkluzivni pedagog na Osnovni šoli Draga Kobala Maribor Jure Ozvatič pa opaža, da so starši bolj odzivni in vključeni pri učencih nižjih razredov, v višjih razredih pa se starši držijo bolj v ozadju ali pa šolsko delo v celoti prepuščajo otrokom. "Nekateri starši so aktivni ves čas, drugi le, ko se pokažejo težave. Redki pa so tudi ob težavah težko dosegljivi in pasivno delujejo celoten čas izobraževanja na daljavo," komentira Ozvatič.
Socialni vidik je pomemben tudi zaradi potrebe po samopotrjevanju, pozitivni samopodobi in vsem, kar nam daje energijo za življenje"
Učenci s posebnimi potrebami že v običajnih razmerah potrebujejo več spodbud, usmerjanja pozornosti k šolskemu delu, specifičnih pristopov, metod dela, preverjanja razumevanja navodil in prilagoditev pri pouku, razlaga Može Černetova. Preko videokonferenc je na voljo manj orodij in pripomočkov kot pri delu v razredu, zaradi oteženega stika pa se marsikaj prikrije in spregleda. Ozvatič pa opaža, da pri učencih občutno upada motivacija za delo na daljavo, kar se vidi pri izogibanju obveznostim, ne trudijo se več vzpostavljati stika z učitelji, težave imajo tudi z organizacijo dela, prav tako se nekaterih aktivnosti žal ne da izvajati na daljavo. Socialno šibko okolje in nezmožnost družinske pomoči nekaterim še dodatno otežuje delo na daljavo, številni pa tudi prikrivajo dejansko stanje doma.
Nujen bi bil spremljevalec na domu
Še zlasti težko je staršem in otrokom, ki imajo v šolskem okolju spremljevalca. Izobraževalno-svetovalni center (ISC) Šolska svetovalnica je tako v začetku decembra na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslalo pobudo, da se fizična pomoč izvaja na otrokovem domu. Opažajo namreč, da se odločba o usmeritvi in z njo individualiziran program ne izvajata v celoti, saj je onemogočena fizična pomoč stalnih in začasnih spremljevalcev na domu. V letošnjem šolskem letu je 161 otrok s stalnim spremljevalcem, 536 pa je takšnih, ki jim je bil dodeljen začasni spremljevalec.
V šolskem okolju ima dodeljeno spremljevalko tudi gibalno ovirana tretješolka. Posebnih učnih težav nima, potrebuje pa pomoč pri osnovnih opravilih, kot sta odhod na stranišče, prehranjevanje in če ji na primer na tla pade svinčnik, saj ga sama ne more pobrati. Oba starša sta zaposlena, mama dela od doma, zato ob tem skrbi še za otroka. "Hči ves čas potrebuje mojo pozornost in pogosto se šele zvečer zavem, da nisem naredila ničesar za službo in da me čaka še dolga noč," razlaga sogovornica. Pomoč spremljevalke, četudi samo za kakšno uro, bi ji prišla zelo prav.
"Spremljevalka moje hčerke je v službi, ampak ne sme priti na dom. Zelo dobro bi bilo, če bi bili spremljevalci na voljo našim otrokom, ne pa da opravljajo administrativna dela, mi pa smo prepuščeni samim sebi," razmišlja mama. S podobnimi težavami se sooča Viktor, oče gibalno ovirane drugošolke Katje, ki ima v šoli prav tako dodeljeno spremljevalko. Katja sicer nima drugih motenj v razvoju ali posebnih učnih težav, vendar zelo težko piše, pomoč pa potrebuje pri vsakodnevnih opravilih. Na začetku je oče delal od doma, vendar je kmalu ugotovil, da bo to prenaporno, zato se zdaj z ženo izmenjujeta pri skrbi za Katjo. Z individualnimi urami na daljavo, ki jih ima hči s pedagoginjo, je zelo zadovoljen, manj pa z rednim poukom. Razred je razdeljen na dva dela in na dan imajo preko zooma polurno srečanje z učiteljico, kar je premalo, da bi lahko preverili razumevanje snovi. Katji ne gre matematika, zato ji pol ure hitrega pregleda ni dovolj. "Danes, ko sva zaključila, je bila v solzah. Ker ni razumela ničesar, in potem je na nas starših, da delamo z njo," razlaga Viktor, ki se sicer zaveda, da v pol ure ni mogoče dosti narediti. Preostalo šolsko delo je tako na plečih staršev in po Viktorjevih besedah se to včasih zavleče celo v večerne ure.
Pomoči v času pouka ni
Kofol iz Šolske svetovalnice je prepričan, da Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ne prepoveduje fizične pomoči na domu. Zato bi bilo nujno, da se fizična pomoč izvaja tam, kjer se pokaže potreba. Iz sklepov ministrstva namreč ni razvidno, da je izvajanje fizične pomoči otrokom (ki je dodeljena pravica v odločbah o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami) v času izobraževanja na daljavo prekinjeno. Meni, da so s tem kršene veljavne in izvršljive odločbe o usmeritvah otrok s posebnimi potrebami. Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport so v ISC Šolska svetovalnica v začetku decembra podali pobudo, da se delovno mesto spremljevalca prenese na domači naslov v okviru dogovora med šolo, spremljevalcem in družino. To bi lahko izvedli na podoben način, kot so omogočili začasno razporeditev delavcev iz varstveno-delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo v domove starejših. Vendar pa so 9. decembra 2020 prejeli negativen odgovor z obrazložitvijo, da Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami kot edino izjemo, ki se lahko izvaja na domu, opredeljuje dodatno strokovno pomoč, ne pa tudi izvajanja fizične pomoči. To pomeni, da bi se lahko, skladno z odgovorom ministrstva, na domu izjemoma izvajalo 53.971 ur dodatne strokovne pomoči tedensko. "Na ministrstvu smo želeli omogočiti, da bi spremljevalci fizično pomoč lahko v času pouka na daljavo izvajali tudi na otrokovem domu, vendar to v tem trenutku ni mogoče, saj gre za nekontrolirane stike zunaj gospodinjstva, ki povečujejo možnost okužbe," pojasnjujejo na ministrstvu.
Pomembna rutina in poznani obrazi
Na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor so veseli, da so njihovi učenci ponovno sedli v šolske klopi in da se spet vzpostavlja šolska rutina, čeprav ob nekoliko drugačnih urnikih in brez dodatnih dejavnosti. Ravnateljica Milojka Sevšek za Večer pojasnjuje, da je govoriti o posledicah, ki jih je prineslo šolanje na domu, prehitro, slednje pa so odvisne od vsakega posameznega otroka, ne glede na to, ali ima posebne potrebe ali ne. Sevškova je pred časom poudarila, da so bili v času šolanja na domu starši njihovih učencev v še zlasti zahtevni situaciji. Prav ti otroci se namreč učijo iz konkretnih situacij, potrebujejo vsakodnevne izkušnje, najbolje pa funkcionirajo v znani situaciji, dnevni rutini. "Naši otroci imajo največ prijateljev ravno v šoli in niso vešči samostojne komunikacije na daljavo, ampak potrebujejo predvsem besedo v živo, dotik, pogled. Socialni vidik je pomemben tudi zaradi potrebe po samopotrjevanju, pozitivni samopodobi in vsem, kar nam daje energijo za življenje," je ravnateljica komentirala pomen dela v živo na šoli s prilagojenim programom. V šolske klopi bi se čim prej rad vrnil tudi šestošolec s posebnimi potrebami, ki sicer obiskuje običajno osnovno šolo. Njegov oče Branislav Kos, pove, da je bilo delo od doma najbolj naporno prvi mesec šolanja na domu, dokler se šestošolec s posebnimi potrebami, ki sicer obiskuje običajno šolo, ni navadil na delo, zdaj je že veliko bolj samostojen in redno oddaja naloge. Kos pripomni, da mu je pri tem v veliko pomoč predvsem to, da ima ure dodatne strokovne pomoči, s pedagoginjo in ravnateljem je redno v stiku. Manko neposrednih osebnih stikov opažata tudi pedagoga Barbara Može Černe in Jure Ozvatič. "Sploh pri otrocih, ki šele vstopajo v šolsko okolje in še niso povsem usvojili šolske rutine. Ti pri delu za šolo potrebujejo tudi več pomoči," razloži Može Černetova. Starejši pa se po besedah pedagoginje soočajo s težjim usvajanjem nove snovi: "To so učenci, ki so razvojno ravno na prehodu iz konkretnega v abstraktno mišljenje, zato so zanje posebno pomembni jasna ponazoritev nove snovi, neprestano preverjanje razumevanja ter sprotna in konkretna povratna informacija, ki pa so je sedaj deležni samo v okrnjeni obliki." Ozvatič še doda, da nekateri hitro začnejo zaostajati z obveznostmi, otrokom iz socialno šibkejših družin starši težje priskočijo na pomoč, ne smemo pa pozabiti še na težave učencev, ki prihajajo iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij. Mnogi učenci svoje težave zaradi strahu in sramu pred stigmo skrivajo, učitelji pa jih pri delu na daljavo veliko težje opazijo. Nekateri si morajo deliti delovni prostor s sorojenci in starši, izmenjujejo si računalnike, nimajo možnosti tiskanja delovnih listov. Kot je dejala pedagoginja, je v družinah pogosteje zaznati stiske in strah družine pred izgubo dela, na plan pa prihajajo tudi nekatere hude težave, kot so alkoholizem, pomanjkanje osnovnih dobrin … Šole si sicer prizadevajo zmanjšati neenakosti s posojanjem računalnikov in tablic, omejiti skušajo tiskanje učnega gradiva, vendar na vse, kar bi lahko vplivalo na kvaliteto učenja, ne morejo vplivati.
Kaj bo ob vrnitvi v šolo
Kakovosti izobraževanja v živo se po besedah Romane Čepin iz Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami zavedajo vsi, vendar sedanja epidemiološka situacija ne zagotavlja varne vrnitve v šolske klopi. Preko aktivov ravnateljev šol in zavodov so namreč ugotavljali, da ni zadostnega števila zaposlenih za organizacijo dela, saj bi v primeru zaprtih osnovnih šol zaposleni uveljavljali možnost odsotnosti z dela zaradi višje sile – takšnih naj bi bila slaba tretjina – saj ne bi mogli zagotoviti preventivnih ukrepov, ki jih svetuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po besedah Čepinove naj bi si zgolj polovica staršev upala poslati otroke nazaj v šolo. "V zadnjem času dobivamo tudi kar nekaj pobud staršev, naj njihove otroke s posebnimi potrebami še pustimo doma v varnem okolju," doda.
Izgubila se je šolska rutina, otroke bo treba ponovno uvesti v skupinsko, razredno delo, spomniti na šolski red in pravila vedenja v šoli
Marija Javornik Krečič pričakuje občuten padec izobrazbenega standarda na vseh ravneh, otežena je tudi socialna in čustvena integracija: "Na vseh ravneh šolanja je pod velikim vprašajem doseganje izobraževalnih ciljev, da o socialnih sploh ne govorimo." Sogovornika iz ljubljanske in mariborske osnovne šole pa sta glede napovedi zelo previdna. "Nekateri bodo imeli na prehodu v šolske klopi zelo malo težav, drugi pa bodo potrebovali več časa za adaptacijo na šolsko okolje, ponovno se vpeljati v časovne okvire in drugo organizacijo šolskega dela," meni Ozvatič. Može Černetova pa misli, da bo treba preveriti, ponoviti in ponovno omogočiti razlago snovi: "Izgubila se je šolska rutina, učence bo treba ponovno uvesti v skupinsko, razredno delo, spomniti na šolski red in pravila vedenja v šoli. Za ponovni šolski ritem bo potreben čas." Pedagoga še poudarjata, da razredi predstavljajo družbeno strukturo okolja, zato bi si država morala na vse načine prizadevati za zmanjševanje neenakosti v družbi. Konkretno v tem času pa bi bilo nujno dovoliti ponovno iti v šolo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
