Vrnitev otrok v šolo: Brez strategije in vizije le gasijo požar

Slovenija se je v tem epidemičnem času med državami v EU že zapisala med rekorderke. A ta rekord ni nekaj, na kar smo lahko ponosni. Posledice tega rekorda, in ta je najdaljše neprekinjeno obdobje šolanja na daljavo med članicami, bomo čutili in poskušali odpravljati še leta. Nekatere, zlasti tiste, ki so nastale na duševnem zdravju, bodo otroke in mladostnike trajno zaznamovale. Kljub dejstvu, da dlje ko bo trajalo zaprtje, več posledic bo treba odpraviti, nič ne kaže, da bodo otroci kmalu spet napolnili šolske razrede. Razlogi so silno preprosti. Če vlada v zgodnji jeseni ni pravočasno ukrepala tam, kjer je bilo nujno – v domovih za starejše – prav tako je zamujala za dva meseca s hitrimi testi pri zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju, je decembra pri popolni zavesti ministrski zbor odločil, da je kapital pred vzgojo in izobraževanjem. S tem so se zavestno odločili, da otroci tudi takoj po vstopu v leto 2021 ne bodo deležni šolanja, ki je edino kvalitetno, in to je tisto v šolskih prostorih. In potrdili, kar se z oblastniškim odnosom do izobraževanja izkazuje že več kot desetletje, da tudi za to vlado izobraževanje ni prioriteta. In tudi šolska politika, razen tik pred zdajci predstavljenih modelov šolanja na daljavo, ki pa so jih oktobra v trenutku pozabili – ni dala veliko od sebe. Je brez jasne vizije in strategije, kaj in kako naprej, pa čeprav tako teoretiki kot praktiki - ravnatelji v vrtcih in šolah, vzgojitelji, učitelji in profesorji že ves čas opozarjajo, da princip znajdi se ni vzdržen.

Da je stanje po skoraj treh mesecih šolanja na daljavo skrajno resno, je na sredinem srečanju predstavnikov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju s predsednikom vlade Janezom Janšo dal vedeti tudi direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. "Izkušnje s terena v drugi polovici decembra kažejo, da vsaj pri eni populaciji dosegamo skrajni rob neprekinjenega pouka na daljavo, to so učenci prve triade, še posebej pa prvošolci, ki bodo po vrnitvi v šolo potrebovali novo uvajalno obdobje,“ je dejal Logaj. Poudaril je, da so jih učitelji in ravnatelji opozorili na velik upad motivacije tudi pri najboljših učencih. "Izgublja se dnevna rutina, ki je zlasti pri najmlajših učencih nujno potrebna za normalno delovanje, zato bi morali narediti vse, da bi začela šolanje prva triada." Pojasnil je, da smo že na 25 odstotkov šolanja na daljavo v šolskem letu, kar je primerljivo z obdobjem, ki so ga otroci preživeli doma v lanskem spomladanskem obdobju šolanja na daljavo. Dodatna težava tokrat je, je opozoril, da so učenci in dijaki morali preiti na šolanje na daljavo že kmalu ob začetku šolskega leta.

Tudi najboljši učenci postajajo utrujeni

"Čeprav sem se trudila ob začetku šolskega leta utrditi temeljno snov s tistimi učenci, ki sicer nimajo dovolj učnih navad ali nimajo zadostne podpore doma, in tako nadoknaditi manko iz spomladanskega šolanja na daljavo, to v celoti ni bilo mogoče. Obenem zaradi tega nisem mogla toliko kot pozornosti, kot bi si jo zaslužili, posvetiti boljšim učencem. Zdaj pa tudi najboljši učenci postajajo utrujeni, upada jim motivacija. Manjka jim učni pogovor, ne vedo, kolikšno je njihovo znanje, saj nimajo takojšnje povratne informacije, ki so je lahko deležni le v razredu, v interakciji z mano in sošolci, pojasni profesorica Bernarda Mal, ki v tem šolskem letu na OŠ Jurija Vege v Moravčah poučuje slovenščino v šestem, osmem in devetem razredu.

Zase pravi, da ni tipična učiteljica, saj ji motivacije zlepa ne zmanjka, pa vendarle je zdaj, kljub 30-letnim izkušnjam, primorana za vsako uro posebej premisliti, kako bo šolarje pritegnila k pouku in kako bodo napredovali v znanju, saj ima pouk na daljavo vendarle drugačne specifike. "Nenehno moram skrbeti za komunikacijo z učenci, dajem jim naloge, sicer hitro popustijo." To pa seveda terja svoj davek. "Po petih urah videokonferenc sem izčrpana, a s tem se moj delavnik še ne konča, saj moram pregledati vse naloge, ki mi jih pošljejo, in se nanje pisno odzvati. Podobno je s kolegi. Prav tako so utrujeni, zato se vsak poskuša znajti po svojih najboljših močeh."

Nič drugače ni v srednjih šolah, kvečjemu slabše, saj se dijaki, z izjemo četrtih letnikov, v šolo do jeseni sploh niso vrnili. Dijakov, ki ne bi mogli slediti pouku na daljavo – v spomladanskem valu po poročilu Zavoda RS za šolstvo pouku na daljavo ni sledilo 1,3 odstotka srednješolcev in 0,5 odstotka osnovnošolcev, medtem ko aktualnih podatkov še ni – v Gimnaziji Celje Center po besedah ravnatelja Gregorja Deleje na srečo nimajo. So pa zato težave z motivacijo zaradi naveličanosti, čustvenih stanj, različnih možnosti, ki jih imajo tako mladi kot tudi profesorji, pa tudi zaradi odsotnosti socialnih stikov in spontane socializacije, zaradi česar pri tovrstnem šolanju ni mogoče, kljub vsebinskemu in tehničnemu napredku med dvema valoma, govoriti o maksimalni učinkovitosti. Zato bi se, tako Deleja, čim prej morali vrniti v šolo ne le dijaki, temveč tudi osnovnošolski otroci in študenti, "ker bomo posledice teh zaprtij, ki izhajajo iz raznolikih izkušenj in izhodišč mladih, čutili še vsaj celo desetletje“.

Šole ostale brez pomoči

"Odgovorna šolska politika bi morala poskrbeti za sistemske rešitve, zadostna finančna sredstva in kadrovske pogoje, ki bi omogočili, da se lahko vrtci in šole čim prej spet odprejo in v njih ponovno steče dovolj kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Ničesar od tega politični vrh ministrstva za izobraževanje ni zagotovil. Bojim se, da bo vračanje v šole ponovno stihijsko in prepuščeno iznajdljivosti in možnostim posameznih šol in njihovih vodstev, podobno kot se je zgodilo ob vračanju v šolo po spomladanskem valu epidemije.“ pravi izredni profesor na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Damijan Štefanc. Da so pričakovali, da bo šolska oblast še pred jesenskim začetkom novega šolskega leta šolam pomagala, da bodo z nakupi pleksi pregrad, enojnih klopi in z izboljšanjem prezračevalnih sistemov poskrbele za preprečevanje širjenja okužb, a tega ni storila niti zdaj, pred pričakovanim ponovnim odpiranjem, potrdi ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan.

Šolniki so sicer v zadnjega pol leta s predstavniki šolskega ministrstva velikokrat sestankovali, a kaj, ko so bili vsi njihovi predlogi preslišani, pravi Pečan. "Ravnatelji smo se počutili izigrani že, ko so nam bili konec avgusta predstavljeni modeli šolanja na daljavo. Takrat smo videli, da nobenega od naših predlogov niso upoštevali, zato mnogi ravnatelji niso več želeli sodelovati na tovrstnih srečanjih. Na zadnjem sestanku pa me je ministrica dobesedno šokirala, ko je, kljub mojim večkratnim zahtevam, da se pišejo zapisniki, dejala, da zapisnika ni in ga tudi ne bo. Vemo pa, da se lahko kasneje sklicuješ le na zapisano besedo," poudari Pečan in kot dodaten problem označi nenehne menjave vabljenih na sestanke, saj s tem ni mogoče slediti, ali se upoštevajo predhodni dogovori. Prav tako bi bilo koristno, da bi bili na tovrstnih sestankih predstavniki zdravstvene stroke, da bi slišali, kakšne so težave vrtcev in šol. Potem bi bila tudi priporočila mogoče bolj življenjska, razlaga Pečan. Ta je z ravnateljem ljubljanske OŠ Prežihovega Voranca, Marjanom Gorupom, na srečanju s premierjem izpostavil, da je ob zdaj začrtanih priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje o vzdrževanju 1,5-metrske razdalje med učenci in zahtevi po ohranjanju balončkov pouk v šoli ter jutranje in popoldansko varstvo mogoče izvajati le ob zaposlitvi dodatnih kadrov. "A za zdaj nam pristojno ministrstvo, razen s priporočili, navodili, usmeritvami ter dovoljenjem tik pred zaprtjem šol, da kader nadomeščamo s študenti, končno pa so sistematizirali, a le do konca šolskega leta, tudi delovno mesto računalnikarja, ni priskočilo na pomoč. In to se nam bo ob ponovnem odprtju vrnilo kot bumerang. Šole potrebujemo nekaj časa, da se organiziramo, saj bo nekaj učiteljev na testih pozitivnih, mogoče bo kdo na bolniški ali bo uveljavljal nadomestilo za varstvo otroka. Ljudi, ki bi jih nadomeščali, pa je v nekaj dneh težko zagotoviti," pojasnjuje Pečan.

"Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično"

O podpori zavoda za šolstvo, ki je ključna strokovna institucija za vzgojo in izobraževanje, v covidnem obdobju ravnatelj celjske gimnazije pravi, da se ta trudi in skuša podpirati šole in učitelje na vseh mogočih straneh, “a to je gašenje požarov. Kljub obetom, da bomo v poletnih mesecih dobili celovito analizo pomladanskega dela na daljavo in iz te izhajajoče smernice za prihodnje delo, in tu ne mislim le na daljavo, tega nismo dobili. Zelo močno pogrešamo sistemsko podporo, ki bi na področju digitalizacije – in to je mnogo več od računalniške opreme – imela zelo jasno vizijo, skupno vsem deležnikom,“ pravi Deleja. Ob tem se sprašuje, od kod ministrici za izobraževanje Simoni Kustec podatki, da smo po usposobljenosti in sposobnostih izobraževanja na daljavo med vodilnimi v EU. "Šole razpolagamo z zadnjo analizo Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ki govori ravno nasprotno." Pojasnil izjave Kustečeve tudi ministrstvo še ni dalo, a tudi lanska raziskava OECD kaže, da je Slovenija na repu držav EU po danih možnostih dijakom, da pri pouku uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Res pa je, da so se, tudi s pomočjo države, šole v preteklem letu prav zaradi epidemije bistveno bolje računalniško opremile. A to, kot izpostavlja Deleja, še zdaleč ni dovolj. Medtem ko Štefanc omenjeno ministričino izjavo pospremi z besedami "bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično".

In medtem ko vsi iz dneva v dan zremo v svoje elektronske naprave, upajoč, da se bodo otroci vsaj konec januarja vendarle vrnili v šolo, Štefanc opozarja, da ni videti, da bi na ravni države kdo pripravljal nujno potrebne strokovne scenarije, ki bi predvideli, kako bodo v šolah nadoknadili izpad doseganja učnih ciljev in standardov znanja. Na ravni države, tako univerzitetni profesor, bi morali tudi vzpostaviti priporočila in usmeritve, kako naj poteka ocenjevanje znanja, predvsem pa šolam in posameznim strokovnim aktivom zagotoviti ustrezno strokovno podporo pri pripravi na izvajanje učnega procesa, ki bo na voljo, ko se učenci vrnejo v šolo. Medtem ko bi morali strokovni aktivi na posameznih šolah ugotoviti, v kolikšni meri je bilo doseganje standardov znanja okrnjeno in kako ga bo mogoče letos in naslednje leto nadoknaditi.

Ravnatelj Pečan se s Štefančevimi razmišljanji strinja, saj "brez preverjanja znanja ne more biti resnega planiranja". Zato od pristojnih na državni ravni pričakuje, da bodo dali do vrnitve v šolo vendarle jasne smernice, kako preveriti stanje doseženega znanja in kako nadoknaditi manjkajoče znanje.

Generacije niso izgubljene

Na zavodu za šolstvo na tovrstna vprašanja odgovarjajo, da so v priporočilih in usmeritvah šolam že naročili, naj prve dni ob povratku učitelji namenijo preverjanju znanja, njegovemu utrjevanju, poglabljanju in odpravljanju neznanja. Naloga oddelčnih učiteljev pa je, da določijo načine in oblike pomoči učencem, ki na daljavo niso usvojili temeljnih ciljev. Celovito analizo pridobljenega znanja pa da bo mogoče narediti ob vrnitvi.

Osnovnošolska učiteljica iz uvoda članka pravi, da so smernice in navodila kakor tudi digitalni učni načrti, v katerih je zavod označil, katere vsebine je lažje podajati na daljavo in katera znanja mora učenec obvladati ob posameznih triletjih, dobrodošli tako kot tudi navodila, kako preverjati znanja. Pa vendarle, poudarja, si mora vsak učitelj pri delu dovoliti toliko avtonomije in strokovnosti, da sam presodi, kaj bo obravnaval ne le na daljavo, temveč tudi, kako bo preveril usvojeno znanje. "Načrt je lahko le orientacija, ne smemo pa zanj izgorevati, saj se učenci in razredi med seboj razlikujejo. Zato je pomembno, da se zna tudi učitelj prilagoditi situaciji,“ pravi Malova. Na vprašanje, ali meni, da bi ob že uveljavljeni dodatni učni pomoči učencem s slabšimi učnimi uspehi potrebovali dodaten kader, pa odgovarja, da bi sama svetovala angažiranje prostovoljcev, od upokojenih učiteljev in študentov pedagogike, ki bi pri uri v manjših skupinah pomagali tem učencem razumeti in utrjevati znanje. "Tako učencev, ki imajo večji učni primanjkljaj, časovno ne bi dodatno obremenjevali," pojasni učiteljica. Ne strinja pa se s tistimi, ki trdijo, da bomo zaradi daljšega obdobja šolanja na daljavo imeli trajno poškodovane generacije. "Zagotovo vsega, kar je predvideno v učnih načrtih, ne bodo usvojili, a so v času šolanja na daljavo usvojili neka druga znanja, ki jih prejšnje generacije niso pridobile."

Tudi ravnatelj Pečan je prepričan, da bo v letu, dveh mogoče ob ustreznem načrtovanju odpraviti učni primanjkljaj. Večji problem so učenci zaključnih osnovnošolskih razredov in srednjih šol, ki ne bodo imeli časa, da nadoknadijo zamujeno. Tudi zato bi bilo treba, tako Pečan, že letos spremeniti vpis v srednje šole na način, da ne bi štele ocene glavnih predmetov zadnje triade, saj s tem otroke silimo v učenje za ocene in ne za znanje, temveč bi ponovno uvedli sprejemne izpite.

Pečan se tudi čudi, da štiri mesece pred izvajanjem nacionalnih preverjanj znanja (NPZ) v šestih in devetih razredih, v katerih sicer ne vidi smisla, ni jasno, ali bodo izvedeni in na kakšen način. Na ministrstvu za izobraževanje pojasnjujejo, da NPZ-ji bodo, dogovori o tem, v kakšni obliki, pa še potekajo. NPZ-ji bodo tako kot matura tudi podali delno oceno učnih učinkov šolanja na daljavo, so še pojasnili.

Specifična teža ministrice

Glede prilagoditve splošne in poklicne mature, ki bo letos dopuščala 10- oziroma 15-odstotne odpustke pri manku znanja pri posameznih predmetih, kot sta sklenili državni maturitetni komisiji, ravnatelj celjske gimnazije pravi, da bi bil za odgovor o prilagoditvah vsekakor potreben daljši komentar. Na kratko pa: "Razmislek bi lahko bil najbrž globlji, a je že ta, ki je bil opravljen, bistveno boljši od tistih, ki smo jih vajeni od odločevalcev in sistema." Medtem Štefanca nejasno določanje odstotkov spominja na potezo, “ki je bolj v vlogi kupovanja socialnega miru kot pa rezultat resnih strokovnih premislekov“.

Je torej po vsem, kar se je odvilo v epidemičnem času, mogoče reči, da sta vzgoja in izobraževanje ena od vladnih prioritet, kot zatrjujeta predsednik vlade in ministrica Kustec? "Kaj se dogaja na sejah vlade, ne vem, vladne odločitve pa kažejo, da je specifična teža ministrice za izobraževanje bistveno nižja od nekaterih drugih ministrov. Šolniki bi si želeli na ministrskem položaju odgovorno osebo z dovolj močno hrbtenico, da bi se strokovno in finančno zavzela za svoj resor. A se na tem položaju zadnjih 20 let izmenjujejo v glavnem univerzitetni profesorji različnih smeri, medtem ko mi potrebujemo človeka, ki pozna sistem,“ pove Pečan. Štefanc, ki je prav tako kritičen do odnosa oblastnikov do izobraževanja zadnjih 15 let, pa zakoliči, da "pove vse o tem, kako trenutna politična oblast ceni šolo, znanje in izobrazbo, dejstvo, da ministrica po vsem verbalnem sprenevedanju in očitni politični nesposobnosti še vedno ostaja na položaju“.