Dušan Mikl je nekdanji dolgoletni predsednik PGD Dogoše, tehnični sekretar Gasilske zveze Maribor in prostovoljec leta v Večerovem izboru osebnosti Štajerske. Zakaj je prvi v vrsti podnebnih pričevanj? Preprosto zato, ker gasilci v najhujših nesrečah gredo vedno prvi na teren, k ljudem. In ker tako kot ob požarih brigade prostovoljnih in zaposlenih gasilcev vse pogosteje pomagajo ob naravnih nesrečah. Če so bili nekoč njihov glavni poziv požari, danes gasilci prekrivajo zaradi vetra odkrite strehe, po poplavah črpajo vodo iz kleti, tudi rešujejo ljudi v poplavah, žledu ...

Na mizo položi tabele. "Poglejva - požari ostajajo stalnica, številke se gibljejo okoli iste vsote. Ampak druge intervencije - poplave, odstranjevanje tehničnih ovir, prekrivanje streh - no, te številke so šle v ekstreme." Seveda zaradi poplav izstopa lansko leto, a iz tabele je jasno vidno, da so gasilci z vsakim letom bolj nujna pomoč v neurjih s točo, vetrolomih, pri poplavljanju. Primerjava števila intervencij v zadnjih letih je nazorna. V letih 2010, 2011 so imeli gasilci letno 20 ali 24 intervencij zaradi ekstremnih padavin. Leta 2023 je bilo 463 takih intervencij! Letos 63. Toča, neurje, močan veter, če je bilo nekoč teh intervencij ena ali tri na leto, jih je bilo lani 384, letos 241. "To je res veliko povečanje. 1167 intervencij zaradi naravnih nesreč je bilo lani, leta 2011 vsega 40." Številke so zgovorne, zlasti ker število požarov ostaja enako, vedno nekaj čez 100.

So pa nerealna pričakovanja ljudi o tovrstni pomoči, recimo gospe, ki je že trikrat klicala, da ji streha zamaka. Ampak objekt je dotrajan, po neurju so gasilci za silo prekrili streho, reklamacij pač ne morejo sprejemati in vselej na novo zaščititi strehe. Denarja pri hiši ni. "Inšpekcija je pogledala objekt, dejansko je le še za rušenje, gospa pa ne želi oditi in se preseliti v stanovanje, ki ji ga ponuja občina. Objekt pa ni več varen za bivanje." Žal je tako, da podnebne spremembe z nesrečo najbolj udarijo tiste, ki že tako nimajo. "Ti imajo najbolj dotrajane objekte. Tisti, ki ima denar, bo prekril streho s kvalitetno kritino, jo potem vzdrževal ... Sem iz Dogoš in poleti smo imeli gasilsko intervencijo prav v Dogošah, dve hiši, ki jima je odkrilo streho - lastniki nimajo niti zavarovanja, ker ni denarja. Izgubili so vse. Želeli smo pomagati kot skupnost, zbrati denar, a ne želijo pomoči." Revščina je zagonetna, predvsem jo je težko priznati. In tako so gasilci kdaj podnebni in še socialni korektiv.

Spremenjenim podnebnim razmeram se prilagaja tudi gasilstvo. Recimo z oblačili. "Prej smo imeli le klasične obleke za gašenje požarov, čelade, rokavice in ostalo opremo. To seveda ni uporabno za delo na strehah, obleka je okorna in težka, protivročinske čelade tudi. Kupiti moramo lažje in tanjše zaščitne obleke, čelade, podobne gradbinskim, protivročinske rokavice so okorne, za tehnično reševanje morajo biti gibljive in tanjše. Prav tako v težkih škornjih za gašenje ne moreš hoditi po strehi, obutev mora biti lažja in zaščitna. Vse to terja dodaten denar. Če si prej oblekel gasilca s 3000 evri, se je zdaj strošek povečal - gasilska oprema stane okoli pet tisoč do šest tisoč evrov. Ker zaščitnim sredstvom poteče rok uporabe, jih je treba tudi redno menjevati."

Prav tako so se spremenile vaje, usposabljanja gasilcev. Poleg gašenja in vsega znanja o požarih mora gasilec obvladati hojo po strehi, odstranjevanje podrtih dreves, prekrivanje streh. Mikl: "Zato smo v Mariboru zgradili poligon v Dogošah, in sicer za varno delo na strehi. Del je prekrit z opeko, del s pločevino, z deskami. Bistvena je varnost - gasilec se mora znati navezati, se zavarovati. V letu 2023 je gasilec utrpel težjo poškodbo pri odstranjevanju podrtega drevesa in je vse do danes v bolniški, hudo si je poškodoval medenico. Zato vedno pravim - ne se izpostavljati, če ni nujno. Seveda razumemo krajane, ker je vse povezano z denarjem in gasilci smo najcenejši. Pridemo brezplačno in zadeve uredimo. Ampak mi nismo gradbeniki, krovci, gozdarji. Mi rešujemo življenja ljudi, ne moremo pa ogrožati svojega življenja in zdravja zaradi zvitih žlebov. Tudi za odstranjevaje gnezd os in sršenov ne moremo skrbeti. Za to ima država druge pristojne službe." Gasilec po drugi strani opaža, da se ljudje vse bolj zavedajo nevarnosti naravnih ekstremov in kaj postorijo sami, denimo očistijo odtočne kanale v ulici. "Stanje se izboljšuje, narava nas je prisilila v to. Ravno odstranjevanje listja je tak primer, morda so zalegle tudi ozaveščevalne kampanje občin."

Katera intervencija se mu je najbolj vtisnila v spomin? "Zdaj smo imeli dve leti velikih intervencij. Gašenje na Krasu predlani, lani smo bili v Črni. A na Krasu na srečo življenja niso bila ogrožena, ampak Črna ... To je bilo res hudo. Prizadene te, ko vidiš prostore, v katerih je bilo nekoč življenje, potem pa se je v pol ure, v trenutku, to spremenilo v nič - nič. Vse je uničeno. Ne le kleti, vozila, oprema, ampak so ljudje ostali brez vsega. To te globoko pretrese." Mikl pogoltne debel cmok. "In ti ljudje bi ti dali vse, čeprav že tako nimajo nič. Dobil je banane, pa bi še te razdelil med nas, kljub temu da nima nič. Takrat smo res masovno pomagali, potem smo se organizirali in zbrali še nekaj denarja. Šli smo v Črno obiskat hiše, pri katerih smo intervenirali. Ljudem smo simbolično pomagali še s temi sredstvi. Bili so navdušeni, vsak evro pomaga." Mikl ob tem spominu pogoltne še en cmok.

Poseben občutek zanj je, ko pomaga v domačem kraju, letos je neurje v Dogošah odkrilo 30 streh. Veš, kje nimajo, in veš, da tudi zavarovanja ni, pravi: "Kritina je običajno stara in to je velik problem. To so azbestne plošče, stare 50 let in več, ne moremo hoditi po tem, ker je vse prhko, staro. K sreči imamo gasilsko brigado, ki pomaga z gasilskimi avtolestvami. Tako je delo lažje in predvsem bolj varno."

* Naslednjič bo podnebno zgodbo pripovedoval

Izidor Mori, oškodovan v poplavah avgusta 2023